Vlada je v začetku marca predlagala saboru spremembe zakonov o nadzoru državne meje in obrambi, ki hrvaški vojski omogočajo, da v izjemnih varnostnih in humanitarnih primerih pomagajo policiji pri nadzoru meje. Takrat so opozorili, da so podobne ukrepe svojim vojakom omogočale vse države na balkanski begunski poti.
Tako bo hrvaška vlada na predlog notranjega ministra in ob podpisanem soglasju predsednice države, ki je tudi vrhovna poveljnica oboroženih sil, lahko angažirala vojake na meji v primeru, da bo potrebna pomoč policiji.
Opozicija je nasprotovala spremembam s trditvami, da hrvaška ustava jasno določa, kdaj lahko hrvaške oborožene sile pomagajo policiji. Gre za vojno ali neposredno ogroženost države ter velike naravne nesreče.
Med drugim so ocenili, da gre za nepotrebno in protiustavno militarizacijo družbe, posebej v času, ko se je begunska kriza nekoliko umirila.
Socialdemokrati so napovedali, da bodo od ustavnega sodišča zahtevali oceno ustavnosti, ker menijo, da so spremembe sporne iz postopkovnih in materialnih razlogov.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je po začetku prihoda velikega števila beguncev na Hrvaško lansko jesen večkrat zahtevala od prejšnje levosredinske vlade, ki jo je vodila SDP, naj pošlje vojake na zeleno mejo s Srbijo zaradi preprečevanja vstopa beguncem in migrantom na Hrvaško. Podobno je zahteval tudi takrat opozicijski HDZ, ki je po prihodu na oblast zdaj to tudi uveljavil.
