Tanja Menegalija iz oddelka za varstvo narave v javnem zavodu TNP je pojasnila, da so v analizi števila turnih smučarjev in obiskovalcev parka od leta 2012 do 2014 ugotovili, da se število obiskovalcev v zimskem času povečuje, zlasti ob ugodnih snežnih razmerah. Na podlagi analize obremenjenosti posameznih turnosmučarskih prog in območij ter razporeditev točk, ki so pomembne za življenje ruševca, belke, velikega petelina in gamsa, so ugotovili, da v večini primerov ne prihaja do konflikta med obiskovalci in živalmi v parku. Na nekaterih območjih pa se to vendarle lahko zgodi.
Na življenje živali pozimi vplivajo tudi številni drugi dejavniki.
Treba se je držati markiranih poti
Njena.si
Vse, kar morate vedeti o montažni gradnji
Tako je na primer na območju Viševnika, kjer je veliko obiskovalcev in kjer so rastišča ruševca in prezimovališča gamsa. Problematična so lahko tudi območja, kjer se koconoge kure v drugi polovici marca, aprila in maja parijo. Vendar se parijo ob sončnem vzhodu, ko je tam le malo smučarjev ali obiskovalcev. Veliko možnosti za konflikte zato ni, kjer pa so, poskušajo v TNP z ozaveščevalnimi akcijami opozoriti ljudi, kako naj ravnajo, da ne bodo vznemirjali živali. Po predlogih švicarske agencije za okolje bi zimski obiskovalci gora morali upoštevati, da se je v gozdu treba držati markiranih poti, upoštevati mirne cone in se ne zadrževati na območjih, ki niso pokrita s snegom. Psi pa morajo biti na povodcu.
Pripravljajo predavanja in delavnice
V TNP bi turne smučarje radi spodbudili, naj uporabljajo stalne turnosmučarske trase, in jih opozorili, katerim trasam naj se v določenem delu zime izogibajo. Ljudi želijo obvestiti tudi, kje so predlagane mirne cone, kjer bi turno smučanje izven markiranih poti strogo prepovedali oziroma določili, kdaj se je tam prepovedano zadrževati. V TNP pripravljajo predavanja za alpinistične odseke in delavnice za otroke, skupaj s planinskimi društvi pa so izdali zgibanko o tem. Sledili bi lahko tudi francoskemu zgledu, kjer smučarje s tablami preusmerjajo z območij, kjer so živali. »Računamo na to, da se vsak zaveda, da je gorsko okolje posebno in da smo tam na obisku. Ko smo pri nekom po obisku, pa se obnašamo po njegovih pravilih,« je izpostavila Menegalijeva, ki meni, da obiskovalci zavarovanega območja sicer spoštujejo pravila, le ozavestiti jih je treba o njih. »Težko je sicer oceniti, kakšen je vpliv človeka,« je poudarila. Na življenje živali pozimi vplivajo tudi številni drugi, morda še večji dejavniki. Na večjo umrljivost gamsov lahko na primer vplivajo plazovi in hude zime, ko ne pridejo do hrane.
