Atletska in kolesarska zveza sta si za pokritje lesenega dirkališča in ureditev 200-metrske krožne atletske steze, s čimer bi v Češči vasi nastal nacionalni olimpijski vadbeni center za kolesarstvo in atletiko, obetali 680 tisoč evrov. To je bil le manjši del potrebnega denarja, ki ga potem v državnem proračunu ni bilo. Gradbeno dovoljenje, ki je bilo pridobljeno decembra 2010, je poteklo konec lanskega leta.
NAJPREJ PLINOVOD
Po pojasnilu kabineta novomeškega župana občina vseskozi dela na projektu velodroma, vendar je treba pred vsakršno naložbo najprej prestaviti primarni plinovod. Kot so dejali, je odločitev o izbiri izvajalca že pravnomočna, vrednost prestavitve pa je okoli 70 tisoč evrov; izvedli jo bodo v prihodnjih mesecih. Pripravili so tudi idejni projekt, na podlagi katerega so ocenili tri različne obsege naložbe na velodromu. »Trenutno se intenzivno dela tudi na iskanju virov financiranja, usklajevanju tehnologij in vadbenih površin,« so še dejali na občini. Pri pridobivanju denarja in vseh drugih aktivnostih pa po svojih najboljših močeh sodelujeta tudi Kolesarski klub Adria Mobil in Atletski klub Krka.
S pokritjem velodroma bi poleg novomeških atletov veliko pridobila tudi Kolesarski klub Adria Mobil in celotno slovensko kolesarstvo.
NI POGOJEV, NI REZULATA
V novomeškem atletskem klubu se zimskih sezon ne veselijo, saj vedo, da bodo njihovi atleti v primerjavi s kolegi iz drugih klubov, ki imajo atletsko dvorano za treninge, znova v podrejenem položaju. »V resno in sistematično delo z mladimi vlagamo veliko energije. V organizirano klubsko vadbo je letos vključenih kar 455 vadečih v kategorijah cicibanov, pionirjev in mladincev, s čimer smo glede na finančne zmožnosti kluba prišli do skrajnih meja. Tu izstopajo tudi stroški za zimski trening. Lani so znašali 6570 evrov, od tega smo za najem telovadnic po Novem mestu, v Trebnjem in Šmarjeti, kjer gostujejo mlajše selekcije, dali 2920 evrov, 1170 evrov je šlo za gostovanje v Ljubljani, za prevoze najboljših atletov na treninge v Ljubljano, Celje in Zagreb pa 2480 evrov,« je povzel predsednik kluba Mario Mohorovič.
Pokritje velodroma podpira tudi Sergej Bubka
Velodrom si je aprila lani ogledal tudi Sergej Bubka, eden najvplivnejših mož svetovne atletike in podpredsednik mednarodne atletske zveze, ter podprl načrt za izgradnjo pokrite dvorane, prvega tovrstnega objekta s krožno atletsko stezo pri nas. A če se pomena projekta ne bomo zavedali doma, nobena pomoč od zunaj ne bo zalegla.
Del mladih atletov in članov pozimi trenira na stadionu Portoval. Če dežuje ali sneži, se ogrevajo kar v bližnji parkirni hiši, nato pa se stiskajo v majhnih vadbenih prostorih v stavbi na stadionu. Mlajši, ki vadijo po telovadnicah, so sicer pod streho, a zaradi prostorske omejitve ne morejo opraviti pravih treningov teka, nekaj mesecev tudi ne stopijo v startne bloke, v daljino ne skačejo v pesek in podobno. »Pogojem treninga so primerni tudi rezultati na dvoranskih prvenstvih. Ko se treningi spomladi preselijo na prosto, se že po mesecu ali dveh pokaže bistveno drugačna slika, zimska sezona pa je žal izgubljena,« je dejal Mohorovič.
NA VELODROM LE V SUHEM
S pokritjem velodroma bi veliko pridobil tudi KK Adria Mobil in celotno slovensko kolesarstvo, saj ga lahko trenutno uporabljajo samo v lepem vremenu. »Težava je v tem, da je mednarodna kolesarska zveza postavila vsa velika tekmovanja v zimsko obdobje, ko pri nas ni mogoče trenirati ali organizirati tekmovanja. Zato se na vrhunskem nivoju, razen pri mladincih, ki imajo tekmovanja poleti, nihče v Sloveniji ne ukvarja z dvanajstimi disciplinami v moški in ženski konkurenci, ki so vse del olimpijskega programa. Če bi za to imeli izpolnjene pogoje, bi se v naslednjih olimpijskih ciklusih kakšen novomeški kolesar gotovo uvrstil na olimpijado. Poleg tega bi lahko v zimskem obdobju več treningov naredili doma. Stezo bi preko zime ne nazadnje lahko uporabljali tudi rekreativni kolesarji,« je izpostavil Bogdan Fink, direktor novomeškega kolesarskega kluba.
Razlogov za pokritje velodroma je dovolj, je tudi volja in moralna podpora, a kaj, ko se vse začne in ustavi pri denarju.