Politika zveze Nato po besedah Medvedjeva "ostaja neprijazna in zaprta do Rusije". "Skoraj vsakodnevno smo označeni za največjo grožnjo Natu kot celoti ali ločeno za Evropo ali Ameriko ali druge države," je dejal Medvedjev ter zahodne države obtožil ekspanzionizma v vzhodni Evropi. Evropski politiki so po njegovih besedah menili, da je oblikovanje t. i. prijateljskega pasu na robu Evropske unije lahko jamstvo za varnost. "In kaj je rezultat? Ne pas prijateljev, ampak pas izključenosti!"
Zahodne sankcije zoper Rusijo zaradi njene priključitve Krima in podpore proruskih upornikov na vzhodu Ukrajine so po njegovih besedah škodljive za obe strani. Namesto tega bi morali sodelovati, da bi tako lahko skupaj nastopili zoper, kot je dejal, poglabljajočo gospodarsko krizo v svetu.
Rusijo bi morali obravnavati kot partnerja
Medvedjev je poudaril, da bi tudi spričo ostalih izzivov, kot so regionalni konflikti, terorizem in begunska kriza, morali Rusijo obravnavati kot partnerja. "Težko je vzpostaviti zaupanje, a moramo se tega lotiti. Naša stališča se razlikujejo, a ne tako kot pred 40 leti, ko je v Evropi stal zid," je še dodal.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pred tem v svojem govoru na münchenski konferenci zatrdil, da severnoatlantsko zavezništvo ne išče konfrontacij. "Ne želimo si nove hladne vojne. A hkrati moramo biti odločni," je dejal in ocenil, da "retorika, drža in vaje jedrskih sil Rusije ciljajo na zastraševanje sosed ter spodkopavanje zaupanja in stabilnosti v Evropi". Odnosi med Rusijo in zahodnimi državami so se v zadnjih dveh letih zaostrili med drugim zaradi različnih politik glede Ukrajine in Sirije.
V zvezi s konfliktom v Siriji je Medvedjev danes obljubil konstruktivno vlogo svoje države. "Še naprej bomo delali na uresničevanju skupnih mirovnih pobud," je dodal. Obenem je pozval sirsko opozicijo h pogajanjem s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom ter zanikal obtožbe, da Moskva napada v Siriji tudi civiliste. "Ni nobenega dokaza, da bombardiramo civiliste. To preprosto ni res," je še dejal.
Evropski projekt lahko izgine
Na razpravi je sodeloval tudi francoski premier Manuel Valls, ki je pozval Rusijo, naj resno vzame pričakovano prekinitev ognja v Siriji: "Da bi dosegli mir, je treba ustaviti rusko bombardiranje sirskega prebivalstva."
Dogovor svetovnih sil, ki so del mednarodne podporne skupine za Sirijo, o končanju sovražnosti v Siriji v tednu dni in okrepitvi dostopa do humanitarne pomoči je po besedah Vallsa sicer le prvi korak.
Francoski premier se je dotaknil tudi prihodnosti Evropske unije, ki je po njegovih besedah spričo gospodarskih izzivov in begunskega vala pod velikim pritiskom. "Evropski projekt lahko nazaduje ali celo izgine, če ne bomo poskrbeli zanj," je dejal. "Če Evropa ne pokaže, da lahko odgovori, ne le na gospodarske ampak tudi varnostne izzive, bo z evropskim projektom konec, saj ga ljudje ne bodo več hoteli," je dodal.
