Vatikan je že lani izdal dokument z navodili novoimenovanim škofom. Spisal ga je razvpiti francoski duhovnik, monsignor Tony Anatrella, ki je bil javnosti do zdaj bolj znan kot zagovornik teorije spola in kritik dejstva, da zahodne družbe istospolnim parom vedno pogosteje priznavajo enake pravice kot heteroseksualnim parom.
Kot poroča angleški časnik Guardian, omenjeni dokument vsebuje tudi navodila o tem, kako naj škofi ravnajo, če v svoji škofiji odkrijejo oziroma so obveščeni o primeru zlorabe otrok: »Glede na civilno zakonodajo posamezne države, kjer je prijava obvezna, ni nujno dolžnost škofa, da prijavi osumljence oblastem, policiji ali tožilstvu v trenutku, ko izvejo za zločine ali grešna dejanja.«
Komu prijaviti?
Za komentar navedb v angleškem časniku smo povprašali Slovensko škofovsko konferenco, od koder so nam odgovorili takole: »Glede informacij iz Vatikana velja, da se v praksi številne žrtve ne želijo izpostavljati s postopki pred civilnimi sodišči in zato raje izberejo samo cerkveni postopek. V kolikor bi Cerkev pogojevala cerkvene postopke s prijavo pri civilnih oblasteh, se številne žrtve ne bi odločile niti za prijavo pri cerkvenih oblasteh, saj ne želijo biti javno izpostavljene.«
Poudarjajo tudi, da je Katoliška cerkev v zadnjem desetletju uvedla ničelno toleranco do storilcev in začela sistematično urejati zadeve na tem področju. Tako imajo na spletni strani objavljene tudi kontakte, kamor se žrtve spolnega nasilja in njihovi sorodniki lahko obrnejo in prijavijo kaznivo dejanje. Leta 2006 so sprejeli Smernice za ravnanje v primerih spolnega zlorabljanja mladoletnih oseb s strani duhovnikov ali drugih pastoralnih delavcev, v katerih so določeni cerkveni postopki, če se pojavi sum spolne zlorabe.
Prijava ni obvezna
A tudi na straneh Slovenske škofovske konference je večkrat poudarjeno, da prijava kaznivega dejanja policiji ni obvezna. Kot je razbrati, škofje sumov policiji ne prijavljajo, sprožijo pa postopke po cerkvenem pravu. V kolikor ugotovijo, da je prišlo do spolne do zlorabe, duhovnika doleti kazen. Kot je zapisano na spletnih straneh škofovske konference, je ena od najbolj blagih kazni, da duhovnika premestijo na drugo delovno mesto, kjer mu je onemogočen stik z otroki. V najhujših primerih se storilcem naloži kazen prisilne laizacije, to je trajne prepovedi opravljanja duhovniške službe. Duhovnik v tem primeru teoretično ostane duhovnik, vendar mu je vsakršno delovanje prepovedano. To je po cerkvenem pravu najhujša kazen. Povrniti mora tudi škodo, ki jo je povzročil.
