ZDA lahko proti vodilnim v podjetju in drugim odgovornim za škandal vložijo tudi kazenske ovadbe, tožili bodo kupci Volkswagnovih vozil, svoj lonček pa bo najverjetneje pristavila tudi katera od ameriških zveznih držav.
Tožba v Detroitu navaja, da je Volkswagen nezakonito namestil računalniško opremo, ki je dizelske motorje uspešno spravila skozi uradne teste izpušnih sistemov, na cestah pa so ti motorji spuščali v zrak do 40-krat več škodljivih snovi, kot je dovoljeno po zvezni zakonodaji ZDA.
Volkswagnu zaradi 600.000 s tem programom opremljenih vozil, prodanih v ZDA, grozi 18 milijard dolarjev kazni. Tožilec John Cruden je povedal, da je Volkswagen izdal javno zaupanje, ogrozil javno zdravje in škodoval konkurenci. ZDA bodo zaradi tega sprejele vse ustrezne ukrepe za odgovor na kršitve.
Volkswagen se v ZDA trenutno pogaja o številu avtomobilov, ki jih bo potrebno vpoklicati in popraviti. Vodstvo podjetja se obnaša podobno kot vodstva ameriških bank po veliki finančni krizi in skuša krivdo zvaliti na majhno število podrejenih, predvsem računalničarjev, ki so razvili program. Za notranjo preiskavo je najelo ameriško pravniško firmo, rezultati pa še niso znani.
Volkswagen je septembra lani priznal, da je od leta 2009 goljufal na ameriških izpušnih testih. Razkrinkali so jih kalifornijski okoljevarstveniki, ki so hoteli Volkswagnove avtomobile postaviti drugim za vzor, kako se lahko naredijo tudi povsem čisti dizelski motorji. Škandal obsega 11 milijonov vozil po vsem svetu.
