Postopek bi lahko privedel do odstavitve prve predsednice Brazilije, medtem ko se država spopada s korupcijskim škandalom in vse globljo gospodarsko recesijo.
Rousseffova, levičarska gverilka v času vojaške diktature v državi med letoma 1964 in 1985, ki se ji izteka manj kot leto dni drugega predsedniškega mandata, je prepričana, da bo uspešno prestala ustavno obtožbo. V odzivu na televiziji je dejala, da so obtožbe neutemeljene.
Postopek ustavne obtožbe je predsednik spodnjega doma parlamenta sprožil s tem, ko je sprejel peticijo več odvetnikov, v kateri predsednico obtožujejo, da je pri izvajanju lanskega proračuna kršila zakone. Gre za prvi korak v dolgem in zapletenem postopku, preden bodo lahko glasovali o usodi predsednice.
Poznavalci so razdeljeni glede njenih možnosti za preživetje. Mnogi menijo, da je primer proti njej šibek, a opozarjajo na njeno nepriljubljenost med volivci, pa tudi med poslanci in senatorji njene vladne koalicije.
Cunha je odločitev o sprejemu peticije sprejel kmalu po tem, ko so člani parlamentarne komisije za etiko iz vrst vladne Delavske stranke podprli njegovo odstavitev s položaja predsednika spodnjega doma parlamenta zaradi obtožb o korupciji.
Obtožen je, da je sprejel več milijonov ameriških dolarjev podkupnin in denar skril v Švici v okviru obsežne korupcijske sheme, ki so jo razkrili preiskovalci v državnem naftnem gigantu Petrobras. Brazilski mediji so njegovo odločitev proti predsednici označili za maščevanje.
Če bo posebni odbor potrdil sprožitev ustavne obtožbe, bo o tem nato glasoval spodnji dom parlamenta, kjer mora dobiti podporo 342 od 513 poslancev. Če bo dobil podporo, bo nato postopek vodil senat, kjer mora dobiti dvotretjinsko podporo. Če se bo to zgodilo, bo morala Rousseffova odstopiti.
To ne bi bil prvi primer v državi. Leta 1992 je predsednik države Fernando Collor de Mello moral odstopiti po ustavni obtožbi zaradi korupcije.
