Hrvaški premier Zoran Milanović je prejšnji teden izjavil, da Hrvaška nima strategije za sprejem beguncev. Pojasnil je, da strategije niti ne morejo imeti mimo Evropske unije, ki tega prav tako nima. Obenem je dejal, da je Hrvaška pripravljena pomagati v skladu s svojimi zmožnostmi.
Čeprav Hrvaška nima strategije za sprejetje večjega števila beguncev, se intenzivno pripravlja na morebitni begunski val, ki bi se lahko v državo prelil iz Srbije, potem ko je Madžarska na meji s Srbijo postavila ograjo.
Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je prejšnji teden napovedal, da bodo v primeru prihoda večjega števila beguncev sprožili postopke za izredne razmere, podobno kot ob lanskih katastrofalnih poplavah na vzhodu Hrvaške.
Begunce naj bi med drugim namestili v nekdanjih begunskih naseljih in bivših vojašnicah ter v okoli 15 počitniških naseljih, ki nimajo urejenega lastniškega statusa. Hrvaški direktorat za blagovne rezerve lahko oskrbi približno 9000 beguncev v šotorskih naseljih, so povedali za STA na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo. Kot so dodali, lahko ustrezno opremo pošljejo v 24 do 48 urah.
"V sodelovanju z drugimi ministrstvi in organi državne uprave lahko poskrbimo za odeje in podobno opremo za spanje za dodatnih 15.000 beguncev, ki bodo nameščeni v objektih kot so vojašnice, hostli, hoteli in podobno", so še dejali.
Imajo več kot 1500 šotorov, 9000 postelj, 7500 spalnih vreč, več kot 20.000 odej, vzglavnikov in rjuh ter veliko izbiro hrane od mesa in rib do mleka in testenin. Kot so še izpostavili, bi lahko z blagovnimi rezervami s hrano najmanj 30 dni oskrbovali do 50.000 ljudi.
Hrvaški rdeči križ je prejšnji teden sprožil akcijo zbiranja denarja za pomoč beguncem, v prvih treh dneh pa so zbrali več kot 90.000 kun (11.850 evrov). S tem denarjem bodo zagotovili vodo, hrano, higienske potrebščine in komplete za prvo pomoč, ki so namenjeni beguncem v Srbiji in Makedoniji.
Hrvaški Rdeči križ ima sicer 1400 usposobljenih članov, ki so pripravljeni pomagati v vsakem trenutku in imajo dolgoletne izkušnje s prosilci za azil na Hrvaškem. Pomoč so ponudili tudi kolegom v Srbiji in Makedoniji, so še zapisali na svoji spletni strani.
Hrvaška do konca leta pričakuje prve begunce, za katere bo poskrbela podlagi načrta EU. V naslednjih dveh letih naj bi poskrbeli za 400 beguncev iz severne Afrike in Azije, ki so trenutno v Italiji in Grčiji, ter za 150 oseb iz tretjih držav, ki jih je prizadela begunska kriza.
Za izvajanje tega načrta na Hrvaškem skrbi medresorska delovna skupina, ki pripravlja operativni načrt, s katerim bodo zagotovili sprejem in namestitev za 550 oseb ter poskrbeli za njihovo uspešno integracijo v hrvaško družbo. Med drugim so državni zavod za zaposlovanje prosili za podatke o deficitarnih poklicih na Hrvaškem. Med postopkom bodo nameščeni v centru za iskalce azila v Zagrebu, kjer lahko poskrbijo za 600 ljudi.
Za ranljive skupine ljudi, kot so mladoletni brez staršev, družine z otroki ali osebe s posebnimi potrebami imajo poslopje v Kutini, v katerem lahko živi 100 ljudi. Po podatkih hrvaškega notranjega ministrstva je na Hrvaškem trenutno 86 prosilcev za azil, med katerimi je 57 v državnih centrih, ostali pa so nameščeni pri družinah ali podobno.
V skladu s schengenskim pravnim redom so pripravili tranzitne centre za prosilce za azil v Tovarniku in Trilju.
V preteklih letih je na Hrvaškem dobilo azil 94 oseb, 71 pa subsidiarno zaščito. Na notranjem ministrstvu še poudarjajo, da se je od leta 2013 občutno zmanjšalo število prosilcev za azil. Pred dvema letoma je bilo 1089 zahtev, lani 454, letos do avgusta pa 117. Kot so dodali, so v prvih sedmih letošnjih mesecih imeli skoraj za polovico manj poskusov ilegalnih prehodov meje v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Ocenjujejo, da je to posledica trenutnih migracijskih smeri in dejstva, da Hrvaška v nasprotju z Madžarsko ni del schengenskega pravnega reda. Poudarjajo, da na migracijske tokove zagotovo vplivajo tudi konfiguracija terena, zaščita države meje in organizacija tihotapskih verig.
"Migracijske smeri se hitro spreminjajo glede na razmere v državah, iz katerih prihajajo begunci ter okoliščine v tranzitnih državah. Glede na to tudi na Hrvaškem lahko pride do spremembe števila in strukture migrantov in iskalcev mednarodne zaščite," je za STA dejala Marina Mandić s hrvaškega notranjega ministrstva.
Na Hrvaškem sicer nekateri upajo, da begunski val ne bo preplavil države, ker naj Hrvaška ne bi bila sanjska država za begunce, kot sta recimo Nemčija in Švedska.
