Od pet do šest tisoč ameriških dolarjev stane pot v Evropo za begunca iz Sirije. Če v ciljnih državah nimajo socialnih mrež, se na pot podajo moški, ki po pridobitvi političnega azila ali dovoljenja za prebivanje po legalni poti priselijo še svoje bližnje, navaja Sirski observatorij za človekove pravice.
Države na meji s Sirijo se dušijo v valu beguncev
Omenjena organizacija ocenjuje, da je od začetka vojne Sirija izgubila skoraj polovico prebivalstva. Ljudje so bili pobiti, notranje razseljeni ali pa so pobegnili iz države. Največ, 1,9 milijona, jih je sprejela Turčija, ki si že obeta, da bodo ti ljudje za vedno ostali v državi.
Manj gostoljuben do njih je Libanon, kjer je že vsak četrti prebivalec sirski begunec. Lokalne oblasti so prepovedale gradnjo begunskih taborišč, in tako so ti prepuščeni sami sebi in poskušajo na vse mogoče načine zapustiti državo. Iz svojih improviziranih naselij ne upajo stopiti, saj jih je strah, da jih bodo pridržale varnostne sile ali jih bodo pretepli lokalni prebivalci. Večina beguncev živi v absolutni revščini, zato pristojne skrbi, da bi ta postala gojišče za teroristične skupine ali da bi to celo vodilo do vojne med begunci in lokalnim prebivalstvom.
Dublinska regulacija: azil naj odobri država, v katero je begunec vstopil
V Evropski uniji velja Dublinska regulacija, po kateri morajo članice EU begunce vračajo v državo, kjer so prvič stopili v trdnjavo Evropa. Teoretično se poskuša s temi pravili preprečiti, da bi emigranti krožili po EU in v različnih državah vlagali prošnje za azil. V praksi se je izkazalo, da se emigrante tako ujame v Grčiji in Italiji, ki pa sta sami preobremenjeni za spoprijemanje z množicami ljudi, ki želijo tako vstopiti v Evropo in nato nadaljevati pot proti Nemčiji. Organizacija Human Rights Watch ocenjuje, da so grški azilni centri tako polni, da razmere v njih mejijo na nečloveške in so kot takšne kršitev mednarodnega prava.
Nemčija: Sirski begunci lahko ostanejo
Prejšnji teden je prinesel olajšanje za begunce iz Sirije. Sicer vse bolj zaprta Nemčija je uveljavila izjemo za ljudi, ki bežijo iz te države Bližnjega vzhoda, za azil bodo lahko zaprosili v Nemčiji in tako tam tudi ostali. Nemška kanclerka Angela Merkel je tako presekala z neodločno politiko na ravni EU in se na lastno pest odločila sprejeti večji delež ljudi v stiski, kot so ga pripravljene preostale članice.
Pomoč beguncem je v EU kaznivo dejanje
Pomoč beguncem je v večini držav EU kriminalizirana. Takšno restriktivno zakonodajo so uvedli, da bi emigrante odvračali od Evrope, a to ne ustavi beguncev, ki se oklepajo le golega življenja. Nemčija, Luksemburg, Portugalska in Irska pri tem predvidevajo kazen le v primeru, če obstaja tudi dokaz o finančni koristi tistega, ki je pomagal pri nezakonitem vstopu. Seveda so tarča te zakonodaje predvsem tihotapci ljudi, in ne solidarni posamezniki, ki hočejo pomagati človeku v stiski. Drugačna zgodba se plete v Grčiji, Estoniji, Litvi in na Danskem, kjer so lastniki hiš ali stanovanj izrecno kaznovani, če beguncu nudijo zatočišče.
Policija: Pritiska na naše meje še ni
»Za zdaj še ne beležimo povečanja števila nedovoljenih prehodov meje z Republiko Hrvaško, ki bi bili posledica migracijskih pritiskov na Zahodnem Balkanu, po podatkih hrvaške policije tudi Hrvaška še ne. Obravnavali smo le nekaj nezakonitih poskusov prevozov prosilcev za mednarodno zaščito iz madžarskih centrov prek Slovenije proti Italiji,« pojasnjuje Vesna Drole, tiskovna predstavnica policije.
Cerkev: Zavrniti begunce ni človeka vredno
Včeraj pa se je na begunsko krizo, s katero se sooča Evropa in s katero se bo po napovedih v kratkem soočila tudi naša država, odzvala tudi slovenska škofovska konferenca. V njeni Komisiji za pravičnost in mir ob tem poudarjajo, da sta gostoljubje in sprejemanje tujcev že od davnih časov znamenje ljubezni in spoštovanja dostojanstva vsakega človeka.
Ljubljanski nadškof metropolit in predsednik omenjene komisije Stanislav Zore je na včerajšnji novinarski konferenci opozoril, da begunci niso več zgolj nek problem, ki ga morajo reševati drugje, ampak postajajo del našega prizadevanja, da uredimo življenje v naši domovini.
»Tu se lahko pojavi cel kup strahov, od tega, kaj begunci nosijo s seboj, na kakšen način bodo našo družbo spravili iz ravnovesja, pa do tega, da se začnemo bati, da so med njimi teroristi, ki bi lahko ogrožali našo varnost,« je povedal in dodal, da se na ta način v nas sprožijo mehanizmi, zaradi katerih bi te ljudi zavrnili, kar pa po njegovem mnenju ni človeka vredno. V komisiji menijo, da je treba na vsa vprašanja, tudi na vprašanja o naši lastni varnosti, odgovarjati objektivno, odkrito in pošteno.
Jožica Ličen iz Slovenske karitas pa je poudarila, da so vse države in vsi državljani pred testom solidarnosti z vsemi, ki so bili zaradi vojn in nasilja pregnani iz svoje domovine ter bodo v upanju, da bi našli boljšo prihodnost, potrkali na naša vrata.
Zore se ob tem ni mogel izogniti vprašanjem v zvezi z vse večjim pojavljanjem sovražnega govora, tudi med ljudmi, ki se imajo za vzorne katoličane. Poudaril je, da so vse oblike sovražnega govora, uperjene proti komurkoli, obsodbe vredne in nimajo mesta ne v družbi ne v Cerkvi.
Varnostna tveganja
V preteklih tednih je bilo veliko govora o varnostnem tveganju, ki naj bi ga za Slovenijo in celotno Evropo predstavljali begunci. Del javnosti in politike namreč meni, da bi se med begunce lahko pomešali islamski skrajneži in »teroristični bojevniki«.
Klemen Grošelj, obramboslovec in strokovnjak za geopolitiko, je za Svet24 dejal, da ob prihodu večjega števila beguncev določeno tveganje vsekakor obstaja. »Treba je poudariti, da je ob prihodu večjega števila beguncev pomembna vloga države, kako spelje postopek popisa in preverbe beguncev. Če je ta postopek evidentiranja izpeljan dosledno, se zmanjša tudi varnostno tveganje,« je poudaril Grošelj. Po njegovih besedah so tako ljudje pod nadzorom in se lahko spremlja tudi njihovo gibanje znotraj schengenskega območja.
Po njegovem prepričanju je tudi malo verjetno, da bi se med begunce lahko pomešali islamski skrajneži. »Treba je vedeti, da so begunci do skrajnežev zelo nenaklonjeni, saj bežijo pred njimi,« je še poudaril.
Evropa gradi zidove, begunci pa umirajo
In medtem ko se evropski voditelji prepirajo, kako ukrepati in koliko beguncev sprejeti, je Madžarska na svoji meji s Srbijo zgradila zid, da bi tako beguncem preprečila vstop na svoje ozemlje. Vse to je voda na mlin tihotapcem z ljudmi, ki od beguncev terjajo bajne vsote denarja za prečkanje meje. Tihotapci ne poznajo milosti, več kot 70 smrtnih žrtev, ki so jih odkrili v kamionu na avstrijski avtocesti, je posledica zapiranja mej in gradenj zidu.
Po prepričanju Grošlja bo morala Evropska unija v kratkem pripraviti celovito rešitev begunske krize. Med možnostmi je tudi uvedba varnega koridorja za begunce, kar je pred dnevi predlagala avstrijska notranja ministrica. In ker danes Evropska unija nima celovite rešitve, je vsaka država prepuščena sama sebi. Avstrija je tako včeraj prekinila izvajanje schengenskega režima na meji z Madžarsko in tako znova uvedla mejno kontrolo, uradno z namenom boja proti tihotapljenju ljudi. A zapiranje mej je lahko izredno nevarno, predvsem za nadaljnjo usodo Evropske unije.
