Novice Svet24

Z njim se je strinjala hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, v katere državi je v 90. letih prejšnjega stoletja divjala vojna. "Kaj smo se naučili pred 25 leti? Da je najpomembneje odstraniti razloge, zaradi katerih nastajajo begunci. Da je treba stabilizirati razmere v njihovih državah," je poudarila.

tviter

Pahor je na političnem simpoziju z naslovom Koliko neenakosti lahko Evropa (EU) še prenese, še menil, da EU za učinkovitejše delovanje v zvezi z begunsko krizo potrebuje več skupne zunanje in varnostne politike in ne manj. Kriza je po njegovem tudi pomemben moralni in politični preizkus identitete EU.

Pojasnil je, da vidi najboljšo možnost za uspešno nadaljevanje evropskega projekta v bistveno večjem povezovanju, ne pa v večji ohlapnosti odnosov med državami članicami. "V tem kontekstu vidim tudi reševanje sedanje begunske krize. V osnovi sem prepričan, da bi EU kot celota uspešneje reševala ta problem, če bi imela več skupnih mehanizmov upravljanja. To seveda ne zadeva samo aktualne begunske krize, temveč tudi migracijsko politiko EU in tako rekoč vse politike EU sploh," je poudaril.

Arhiv Svet24

Pahor trajnostno rešitev trenutne begunske krize vidi v mirni rešitvi sporov znotraj držav in območij, od koder prihajajo begunci. Odločitev o zavrnitvi kvot je po njegovem mnenju slab signal, ker pomeni status quo. Sprejetje kvot bi bil prvi korak v celoviti strategiji, ki mora biti še dobro premišljena.

Slovenski predsednik je menil, da obstoj, napredek ali zaton sleherne skupnosti, tudi Evropske unije, običajno določijo veliki moralni presežki ali veliki moralni deficiti. Že zamisel evropske skupnosti, ki je utemeljena na spravi, je bila izjemen moralni presežek v svojem času in njeno dediščino uživamo še danes, je poudaril.

Za ohranitev in napredek EU bo v tem moralnem in političnem smislu zelo pomembno, kako bo rešila sedanjo begunsko krizo. Če EU utemeljuje tudi ideja enakosti oziroma solidarnosti, je potemtakem odločilno, da se v strateškem smislu unije odzove na problem begunske krize permisivno, ne pa represivno, je še dejal Pahor.

Grabar-Kitarovićeva je ocenila, da je begunska kriza med drugim pokazala, da ima EU krizo strategije in identitete.

Predsedniški koledar

Avstrijski predsednik Heinz Fischer pa je opozoril, da trpljenje beguncev, ki v upanju na boljše življenje prihajajo v Evropo, ni stvar nekoga drugega, kar nas ne zanima. "Nasprotno, naša moralna odgovornost je, da jih obravnavamo dostojanstveno," je poudaril. "Če bo volja, lahko to krizo obvladamo," je še prepričan avstrijski predsednik.

"Če vprašanja ne bomo rešili skupaj, ga bo vse več držav reševalo enostransko," pa je dejal avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz ter ob tem pozval k delitvi bremen, povezanih z begunsko krizo, med državami članicami unije. Izpostavil je tudi nujnost izboljšanja sposobnosti obvladovanja kriz, s čimer se je strinjal tudi obrambni minister Gerald Klug.

Čeprav je bila begunska kriza spričo aktualnosti v ospredju, so na simpoziju govorili tudi o prihodnosti EU. Predsednik Pahor je menil, da je dobra prihodnost EU v Združenih državah Evrope, pri čemer je poudaril, da ne bi šlo za identično stvar, kot so ZDA. "Narediti moramo precej več, da bomo skupaj in da bomo imeli več skupnih politik," je dejal.

Kurz pa v prihodnosti ne vidi alternative EU in evropski integraciji. EU po njegovih besedah še ni končan projekt; da bi bila kos izzivom, se mora še naprej razvijati. "Zemljevid EU mora biti dokončan; brez naših sosedov na Zahodnem Balkanu unija ni popolna," je še dejal.

Youtube