Nemški Spiegel je sicer v soboto poročal, da se namerava Merklova potegovati še za četrti mandat na čelu vlade. Unija CDU/CSU bi glede na izsledke javnomnenjske raziskave osvojila 43 odstotkov glasov. Prvič po juniju 2005 je tako konservativna unija tako močna kot vse ostale stranke, zastopane v parlamentu, skupaj.
Slavili bi konservativci
Socialdemokrati (SPD) bi namreč osvojili 24 odstotkov glasov, levica devet odstotkov, Zeleni pa deset odstotkov, se pravi skupaj 43 odstotkov. Glede na raziskavo se v bundestag znova ne bi uvrstili liberalci (FDP) in evroskeptična Alternativa za Nemčijo (AfD). Potemtakem bi unija CDU/CSU bila pri tem, da osvoji absolutno večino mandatov.
Ne volijo konservativcev, volijo Merklovo
Moč unije se po besedah politologa Jürgena Falterja za Bild am Sonntag skriva v Merklovi, ki ji Nemci zaradi njene mirne in trezne drže zaupajo. To so politični analitiki ugotavljali že med volilno kampanjo leta 2013. Stranki CDU in CSU že tedaj nista v ospredje postavljali političnega programa, temveč zgolj eno besedo – Merkel. Propagandni videi, posterji in shodi so bili osredotočeni na Angelo Merkel in varnost njenega materinskega naročja. Delovalo je, in to presenetljivo dobro, saj je unija CDU/CSU dosegla najboljši rezultat v preteklih 23 letih, Merklova pa je postala edina voditeljica države v Evropski uniji, ki je bila ponovno izvoljena kljub gospodarski krizi.
Všeč jim je kako rokuje z dolžniško krizo
Njen dvig priljubljenosti se pripisuje njenemu ravnanju v luči grške dolžniške krize. Tako zdaj kot nekoč nemški volivci zaupajo njenemu preudarnemu in počasnemu pristopu. »Glas za CDU in Merklovo je glas za pragmatičen in počasen stil menedžeriranja. Te volitve so bile zaznamovane z ohranjanjem nemške prosperitete, le delno so bile posvečene socialni egalitarnosti,« je za portal EU Observer tedaj pojasnjeval analitik Richard Hilmer.
Merklova naj bi se sicer na volitvah leta 2017 nameravala potegovati za četrti mandat na čelu nemške vlade. Spiegel je v soboto poročal, da si želi več časa na položaju kanclerke in naj bi se že sestala z najvišjimi predstavniki svoje CDU, s katerimi je razpravljala o strategiji za volilno kampanjo.
Svojo odločitev o vnovični kandidaturi naj bi Merklova, ki nemško vlado vodi že vse od leta 2005, nameravala uradno naznaniti v začetku leta 2016.
