Evropa in s tem tudi Slovenija postaja vse večja ujetnica velike Nemčije. Njena kanclerka Angela Merkel namreč ostale članice EU drži v nezavidljivem položaju. Odloča sama, ostale države članice pa le nemo opazujejo, kako ji je uspelo tako gospodarsko kot politično pokoriti celotno Staro celino. Marčevski vrh EU je to prepričanje le še utrdil.
Reuters
STA
Evropski mini vrh o Grčiji je potekal v druščini izbrancev. Evropski voditelji Nemčijo in njeno kanclerko obtožujejo brezobzirne hegemonije, ki na prvo mesto postavlja nemške interese. Enakopravnost držav članic EU je tako le mrtva črka na papirju.
Po koncu prvega dneva vrha, v četrtek zvečer, se je namreč v Bruslju odvil mini vrh o Grčiji. Zanj je zaprosil grški premier Aleksis Cipras, ki želi doseči premik na politični ravni, potem ko so tehnična pogajanja s posojilodajalci o fiskalnih ukrepih in reformah v zameno za naslednji obrok finančne pomoči zašla v slepo ulico.
A mini vrh je bil vrh za izbrance. Na njem so namreč sodelovali le Nemčija in Francija, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, vodja evroskupine Jeroen Dijsselsbloem, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi.
Sestava mini vrha je med ostalimi voditelji povzročila veliko hude krvi, ker so bili izključeni iz pogovorov. »Gre za vprašanje, ki zadeva vse nas. Glede vprašanja Grčije moramo vsi imeti enakopravno vlogo pri odločanju. Ta tako imenovani mini vrh tako po mojem mnenju ni najboljša pot, najboljši pristop, na kar bomo na diskreten način zagotovo mnogi opozorili,« je bil kritičen slovenski premier Cerar. Veliko bolj oster od za mnoge medlega slovenskega premierja je bil belgijski predsednik vlade Charles Michel, ki je vidno razburjen dejal, da je njegova država za reševanje Grčije prispevala sedem milijard evrov. »Belgijska vlada mandata, da se pogajata v njenem imenu, ni dala niti Franciji niti Nemčiji,« je zbranim novinarjem dejal Michel.
Reuters
Enakopravnost je v EU že dolgo časa le mrtva črka na papirju
Že od začetka finančne krize, ki je dodobra razrahljala vrsto desetletij grajene evropske temelje, smo v primežu nemške politike varčevanja. Nemčija namreč kljub svojemu več sto milijard težkemu vojnemu dolgu iz časa po drugi svetovni vojni, na katerega opozarja vse več evropskih politikov, od držav zahteva strog režim varčevanja, pred katerim je ubogljivo pokleknil tudi slovenski finančni minister Dušan Mramor. Po nemškem prepričanju naj bi samo politika finančne konsolidacije omogočala vrnitev dolga, vendar se je izkazala za neuspešno. Zaradi politike varčevanja je bilo uničeno življenje več milijonov ljudi v Grčiji, Španiji, Sloveniji, na Portugalskem in Irskem. Ljudje so ostali brez služb, zdravstvenega zavarovanja, zaradi krize razpadajo družine, mnogi so si zaradi stiske vzeli življenje. Tragično, nečloveško in vsaj z nemške strani povsem neetično.
Za pregled zgodovine EU z ekonomskega vidika smo se obrnili na profesorja ekonomske fakultete Bogomirja Kovača: »Države, ki so bile najbolj prizadete – te na periferiji, med katere spadajo predvsem balkanske države, iz tega niso dobile posebnega izplena v ekonomskem smislu. Grčija se danes opira na edino točko, ki predstavlja ahilovo peto ustroja EU. To je pravzaprav njihova edina možnost, da nastopijo kot periferna države proti centrom moči. EU se je danes, kot je pripomnil nemški sociolog Ulrich Beck, ponemčila, ne evropeizirala,« je oster Kovač.
»Slovenija v vseh teh dvajsetih letih, ko se je odrekla višegrajski skupini, ni iskala zaveznikov v srednji Evropi, torej tisti Evropi, ki leži med vzhodom in zahodom. Na koncu smo ostali sami in v svoji majhnosti postali ena bolj vazalskih članic EU,« je Kovač opisal preteklo zgodovino, kar se tiče aktualne, pa meni: »Z Grčijo bi lahko stopili skupaj pred kakšnim mesecem, mi smo se pa tedaj, nasprotno, strumno postavili na nemško stran. Glede na to, da te vloge nismo odigrali, so nam vrata zdaj zaprta. Ljubljana tega aduta verjetno niti v sanjah ne bo uporabila.«
STA
