Odstranitev zastave, ki je vihrala od leta 1961, je postala mogoča zaradi velikega javnega ogorčenja po pokolu devetih temnopoltih vernikov v metodistični episkopalni cerkvi Emanuel v Charlestonu 17. junija. Beli rasist, ki so ga hitro ujeli, je ubil temnopolte zaradi njihove rase, preiskava pa je ugotovila, da je oboževal južnjaško zastavo.
Kmalu po pokolu je guvernerka Južne Karoline, republikanka Nikki Haley pozvala k odstranitvi simbola z ozemlja državnega kongresa, pridružili pa so se ji tudi številni drugi znameniti republikanski politiki države. Demokrati so odstranitev zastave zahtevali že pol stoletja, vendar jih bela večina ni jemala resno.
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
Zastavo so nad kongresom belci izobesili leta 1961 v protest zaradi širjenja državljanskih pravic temnopoltih, leta 2000 pa so jo premaknili pred palačo. Zakon o premiku zastave je zahteval dvotretjinsko večino državnega kongresa za njeno odstranitev in zdelo se je, da se to ne bo nikoli zgodilo. Pokol je prinesel premik v glavah večine belcev Južne Karoline.
Senat Južne Karoline je tako najprej v ponedeljek s 37 glasovi proti trem potrdil predlog zakona za odstranitev zastave, potem pa je v sredo enako storil še predstavniški dom s 94 proti 20 glasovom. Državljanska vojna, ki se je leta 1861 začela v Južni Karolini, se je sedaj kot kaže končno končala s porazom rasističnega juga.
