Preteklo leto na kitajskih borzah je bilo množična zabava. Na to so se povabili milijoni navadnih Kitajcev, ki so v preteklem letu odprli račune za trgovanje z vrednostnimi papirji. Novopečeni mešetarji so najemali kredite in trgovali s pomočjo finančnega vzvoda; tekom leta se jih je kar milijon prerodilo v milijonarje. Zanimivo, na Kitajskem trenutno obstaja 90 milijonov računov za trgovanje z vrednostnimi papirji, medtem ko knjižico komunistične partije poseduje 88 milijonov ljudi. Pohlep po lahkem denarju je tako iz finančno nepismenih Kitajcev v enem letu, formalno gledano, naredil več kapitalistov, kot je tam komunistov.
Neizkušeni trgovci na drobno
Ti mešetarji na drobno prihajajo iz vrst povprečnih ljudi, so študentje, gospodinje in taksisti, ki jih je pritegnila vztrajna rast trgov z vrednostnimi papirji. V vode mešetarjenja so se podali brez izkušenj, ker pa so trgovali s pomočjo vzvoda, so nekateri veliko zaslužili, nekateri pa zdaj vse izgubili. Veseljačenje se je namreč končalo pred štirimi tedni, ko so kitajski trgi izgubili kar 3200 milijard ameriških dolarjev v vrednostnih papirjih, kar je več, kot je velikost celotnega francoskega borznega trga. Šanghajska borza, ki je pred mesecem beležila rekordne vrednosti, je ob zaključku trgovanja v sredo doživela 32-odstotni mesečni padec.
3200 milijard ameriških dolarjev je v preteklem mesecu izpuhtelo na kitajskih borzah. 32-odstotni padec je v enem mesecu zabeležila šanghajska borza. 2800 podjetij na šanghajski borzi je zahtevalo prekinitev trgovanja z njihovimi delnicami.
Tako je počil balonček, ki ga je s svojimi prihranki napihoval povprečni Kitajec, ki zdaj vse izgublja. Medije so tako napolnile podobe upokojencev in gospodinj, ki z grozo strmijo v rdeče številke na zaslonih in čakajo, kako bo ukrepala vlada, da zaustavi prosti pad vrednostnih trgov. »Prepričan sem, da če se komunistična partija odloči rešiti trg, lahko to stori čez noč. Niso uporabili svojih najmočnejših orodij, zakaj? Očitno je prišlo do razhajanj na vrhu hierarhije,« so ameriški mediji navajali neimenovanega trgovca na drobno.
Nepredvidljivo obnašanje trgovcev
Sledila je panika, problem katere je kitajska država poskušala rešiti s specifičnimi ukrepi. Med drugim tako, da je zavarovalnicam dvignila prag, do katerega lahko svoja sredstva investirajo na borzi. Strategije za splošni ukrep, na primer uvedbo kvantitativnega lajšanja – torej povečevanja količine knjižnega denarja v obtoku, še niso na delovni mizi kitajskih regulatorjev. S specifičnimi ukrepi želijo trenutno stabilizirati predvsem nepredvidljivo obnašanje trgovcev na drobno. Delničarji (v več kot 90 odstotkih primerov so to fizične osebe) so namreč začeli mrzlično prodajati svoje vrednostne papirje, več kot četrtina od skupno 2800 podjetij, ki so registrirana na šanghajski borzi, pa je, da ustavi padec cene delnice, zahtevala, da do nadaljnjega zamrznejo trgovanje z njihovimi delnicami.
Kolaps kitajskih borz
V preteklem mesecu so delnice na najpomembnejši borzi v Šanghaju izgubile 32 odstotkov, na borzi v Šenzenu, ki vključuje več tehnoloških podjetij in jo zato na Zahodu primerjajo z ameriškim indekson Nasdaq, pa kar 41 odstotkov. Tisti, ki so izgubili denar, bodo zdaj morali oklestiti tudi svoje siceršnje nakupe, svarijo poznavalci. To bi lahko zaustavilo gospodarsko rast v času, ko se želi Peking manj zanašati na tuje investicije in bolj na domačo potrošnjo.
Ukrepi z majhnim učinkom
Kitajska vlada je sicer v preteklih mesecih sprejela vrsto ukrepov za stabilizacijo borz in vse bolj ranljivega trga. Kitajska centralna banka je s finančno injekcijo poskusila stabilizirati majavi trg, a po spodbudnem začetku so borze vseeno zabeležile izgubo. Olje na ogenj padanju cen delnic je prilil tudi kitajski predsednik vlade Li Keqiang, ki je v torek izjavil, da so kazalniki kitajske gospodarske rasti še vedno občutno pozitivni, krize na kitajskih borzah, zaradi katere trepeta ves svet, pa sploh ni omenil.
Kitajski regulatorji so ob tem obljubili, da bodo narediti vse, da ustavijo »panično dogajanje« na trgih, borzni posredniki pa so obljubili, da bodo kupili več milijard delnic, da bi zagotovili likvidnost trga, a to vlagateljev v preteklih dneh še ni povsem pomirilo. Analitiki ob tem poudarjajo, da se krize ne bo dalo rešiti čez noč in le z »nekaj« ukrepi.
Ti mešetarji na drobno prihajajo iz vrst povprečnih ljudi, so študentje, gospodinje in taksisti. Ekonomija, ki sloni na finančnih in borznih špekulacijah tako počasi, a nevzdržno razpada. Analitiki poudarjajo, da se krize ne bo dalo rešiti čez noč in le z »nekaj« ukrepi. V luči dogajanja na kitajskih borzah je problem grške dolžniške in njihovih nekaj več kot 250 milijard evrov dolga videti kot kaplja v morju.
Kitajska vlada se je tako včeraj odločila za drastično ukrepanje. V sredo so prepovedali večjim delničarjem in članom vodstvenih organov borznih družb, da bi v prihodnjih šestih mesecih prodali svoje deleže. S tem naj bi »vzdrževali stabilnost kapitalskega trga in zaščitili pravice vlagateljev«, je sporočila kitajska komisija za vrednostne papirje (CSRC). Veliki delničarji v tem ukrepu so tisti, ki imajo v podjetjih več kot petodstotni lastniški delež. Ob tem pa svojih deležev ne bodo smeli prodati tudi direktorji, nadzorniki in drugi člani višjega menedžmenta. Včeraj je tako borza po dolgem času trgovanje zaključila v zelenih številkah. Šanghajska borza je tako zabeležila 5,76-odstotno rast.
Domino učinek
Kljub napovedanim in že izpeljanim ukrepom pa se analitiki bojijo, da se bo panika, ki je zavladala na kitajskih borzah, razširila še na ostale. Dogajanje bi se lahko kot »domino učinek« razširilo še na druge svetovne borze, kar bi imelo katastrofalne posledice za svetovno gospodarstvo.
V luči dogajanja na kitajskih borzah je problem grške dolžniške krize in njihovih nekaj več kot 250 milijard evrov dolga videti kot kaplja v morju. Japonska vlada tako že poudarja, da strah na kitajskih trgih predstavlja veliko večjo nevarnost za zdrs v novo recesijo kot pa dogajanje v Grčiji. In do tega lahko pride, če bodo delnice kitajskih podjetij še naprej izgubljale in bo izguba dosegla okoli 50 odstotkov vrednosti.
Ekonomija, ki sloni na finančnih in borznih špekulacijah, tako počasi, a nezadržno razpada. Tako opevano neoliberalno doktrino smo v želji po konstantnem in stalno naraščajočem dobičku pripeljali v skrajnost, v kateri smo izgubili vsakršno razsodnost. Ljudje smo postali odvisni od trgov, in ne obratno. Sedanja grška in kitajska kriza to samo potrjujeta.
