Kot je v pogovoru za Delovo Sobotno prilogo dejal starejši partner v skladu Apollo, ki je skupaj z Evropsko banko za obnovo in razvoj ta teden od države za 250 milijonov evrov kupil NKBM, Lohr, bodo osredotočeni na organsko in anorgansko rast.
Priložnosti za nakupe bodo po njegovih besedah tako ob prodaji Abanke, združene z Banko Celje, paketa delnic NLB in delnic Gorenjske banke, kot ob prodajah zasebnih družb. Raiffeisen banka je denimo javno objavila prodajo, pa tudi nekatere druge banke razmišljajo o umiku s trga. Vse to po Lohrovih besedah lahko postane del zgodbe pri ustvarjanju nove NKBM.
Po Lohrovih besedah nekatera področja v NKBM, kot so informacijska tehnologija, upravljanje tveganj in skladnost poslovanja, potrebujejo dodatne zaposlene, po drugi strani pa so verjetno tudi službe, v katerih je preveč zaposlenih, zato se lahko nekateri ljudje prezaposlijo.
"Gledano pod črto, banka bo čez pet let zaposlovala več ljudi kot danes. Spremembe bodo, a bodo ustvarjena nova delovna mesta," je zatrdil Lohr in dodal, da se pot do odličnosti ne gradi z varčevanjem, z zmanjševanjem stroškov ni mogoče postati boljša banka. Treba je povečati prihodke, kar je precej bolj učinkovito od krčenja stroškov.
Če bo banka povečala obseg poslovanja, povečanje števila zaposlenih ali vsaj ohranitev zdajšnje ravni zaposlenih pričakuje tudi član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Matej Runjak. Ob tem je v pogovoru za Večerovo prilogo V soboto poudaril, da je banka zdaj v težkem položaju, posluje ob celi vrsti omejitev, poleg tega daje samo posojila, ki prinašajo zelo velik donos na kapital, kar je v teh časih zelo, zelo težko.
Runjak tudi meni, da je 250-milijonski izkupiček od prodaje NKBM ustrezen. Toliko je, kot je pojasnil Lohr, znašala končna kupnina, o kateri so se pogajali. Lohr pravi, da je bila dosežena poštena cena, saj "NKBM ni najboljša banka na svetu".
Prodajni postopek je bil konkurenčen, kontaktiranih je bilo 99 potencialnih investitorjev, bilo je osem resnih prošenj za podrobnejše podatke, trije so oddali nezavezujoče, dva pa nezavezujoči ponudbi, sta prodajni postopek orisala tako Lohr kot Runjak.
Runjak ocenjuje, da imata nova lastnika NKBM dovolj znanja in izkušenj, da bosta kljub omejitvam Evropske komisije za NKBM - te bodo kljub spremembi lastništva veljale do konca predpisanega obdobja, torej do izteka 2016 - uspela povečati obseg kreditiranja in obenem izboljšati strukturo kreditnega portfelja.
Da bo po izteku omejitev prostor za rast, pa je zatrdil Lohr in dodal, da bo po novem kredit dobilo več podjetij iz Slovenije, upa pa, da tudi iz tujine.
Lohr se je dotaknil tudi državnih jamstev. Dejal je, da so garancije za davčna tveganja normalne v prodajnih postopkih, ker je to tveganje, ki ga je ustvaril prejšnji lastnik. "Mi ne moremo biti odgovorni za to," je poudaril. Runjak je sicer prepričan, da je verjetnost, da bi bila ta jamstva unovčena, zelo majhna.
Lohr je v pogovoru za Sobotno prilogo še dejal, da podpirajo člana uprave NKBM Roberta Senico in Sabino Župec Kranjc. "Vendar sta le vojska dveh in imata zelo veliko dela, zato pri nadaljnjem razvoju potrebujeta več pomoči," je pojasnil. V nadzornem svetu pa je po njegovih besedah pomembno, da so poleg predstavnikov lastnikov tudi neodvisni direktorji, ki lahko tako delijo svoje izkušnje in mnenja.
Lohr je še dejal, da jih v Sloveniji zanimajo tudi druge naložbene priložnosti. Apollo se po njegovih besedah osredotoča na industrijski sektor, denimo na jeklarsko in kemijsko industrijo, finančni sektor, banke in zavarovalnice, veliko so vlagali v medije, vse bolj tudi v trgovino.
Runjak je medtem za Večerovo prilogo V soboto spregovoril tudi o privatizaciji na splošno. Med drugim je dejal, da SDH kot upravljalec naložb komunicira z investitorji, s finančnimi in pravnimi svetovalci, pa z delničarji, s katerimi si deli solastništvo določenih naložb. Pogovarjajo se o celotnem portfelju, ne dogaja se, da bi se s kom sestajali prav zaradi konkretnih kupčij, saj SDH za to nima pooblastil.
"Vsem jasno povemo, da se na moremo pogovarjati glede prodaj posameznih naložb, dokler DZ ne bo potrdil temeljne strategije," je poudaril Runjak. Dodal je, da SDH opravlja naložbe, ki mu jih nalaga vlada kot skupščina. Holding izvaja načrt privatizacije, ki ga je potrdil DZ. Če bi ga DZ preklical, bi ga SDH isti trenutek prenehal izvajati, je zatrdil. Dodal je še, da so odnosi med SDH in vlado več kot korektni.
