Svet

EU Grčiji: Ultimatov ni, pritiska le čas, ključno spoštovanje

STA/J.P.
26. 6. 2015, 19.07
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Grčiji ne postavljamo ultimatov, ponudba za nadaljnjo finančno pomoč ne temelji na načelu vzemi ali pusti, edini pritisk je čas, ključno pa je v tem trenutku vzajemno spoštovanje, sta danes v Bruslju poudarila predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je precej, ne pa pretirano optimističen.

Reuters

Potem ko je nemška kanclerka Angela Merkel Grke pozvala, naj sprejmejo zelo velikodušno ponudbo institucij posojilodajalcev, na kar se je grški premier Aleksis Cipras odzval, da njegova država ne bo pristajala na ultimate in izsiljevanje, sta Tusk in Juncker poudarila, da ni nikakršnih ultimatov.

Predlog institucij ni ponudba vzemi ali pusti, temveč skupno stališče institucij, Evropa se ne pogaja z ultimati, je poudaril Juncker. "Sem precej optimističen, nisem pa pretirano optimističen," je dejal o možnosti dogovora na izrednem zasedanju evroskupine v soboto, že petem kriznem sestanku v desetih dneh.

Edini pritisk je po Tuskovih besedah čas. "Čas pritiska, ne voditelji ali ministri," je poudaril Poljak in spomnil, da je do konca meseca le še tri dni časa. Takrat se namreč izteče sedanji evropski program pomoči Grčiji in rok za plačilo njenih finančnih obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v vrednosti okoli 1,6 milijarde evrov.

Opozarjanje, da se čas izteka, ni politično izsiljevanje, je še izpostavil Tusk in opozoril, kako zelo pomembno je vzajemno spoštovanje. "Tako lahko je izgubiti vse zgolj zaradi slabih čustev," je posvaril in dodal, da to velja za vse strani - Grke, Nemce in druge. "Spoštovanje je najpomembnejše," je sklenil.

Institucije posojilodajalcev so pripravile predlog, po katerem so pripravljene Grčiji pomagati s prvim obrokom 1,8 milijarde evrov za izpolnitev finančne obveznosti do IMF konec meseca, takoj ko grški parlament z resolucijo potrdi dogovor o reformah in sprejme prvi niz zakonodajnih ukrepov, pravijo viri pri EU.

Predlog predvideva 15,5 milijarde evrov pomoči državi do konca novembra, v kar je vključenih 3,3 milijarde evrov dobičkov iz grških obveznic v lasti Evropske centralne banke (ECB), 3,5 milijarde evrov pomoči od IMF ter 8,7 milijarde evrov, ki bi jih vzeli delno iz evropskega reševalnega mehanizma EFSF, delno pa iz 10,9 milijarde evrov, namenjenih za grške banke.

To je sicer le predlog institucij posojilodajalcev, ki ga morajo potrditi še finančni ministri držav v območju evra, ki se sestanejo v soboto, opozarjajo viri. Po neuradnih informacijah so razlike med predlogi institucij in Grčije zelo majhne, pričakuje se dogovor v soboto, a zapletov ni mogoče izključiti.