"Laično bom povedal, da gre za drastičen upad imunosti in števila levkocitov, kar spremljata oslabelost in visoka temperatura," je novinarjem v Beogradu danes dejal Šarović. Šešelj se je v javnosti nazadnje pojavil v soboto na kongresu radikalcev. Za sredino izdajo srbskega časnika Blic je sicer dejal, da se "počuti nekoliko bolje" in da bo skušal znova priti na delo v stranko. Haaško sodišče je novembra lani Šešlju iz humanitarnih razlogov odobrilo začasno izpustitev iz pripora in vrnitev v domovino, ker naj bi imel po navedbah srbskih zdravnikov raka na debelem črevesu in metastaze na jetrih. Šešelj od vrnitve v Srbijo razburja domačo in tujo javnost s ponavljanjem svojih nacionalističnih idej o Veliki Srbiji in pozivi k strmoglavljenju aktualnega srbskega vodstva. Haaško tožilstvo je zato zahtevalo odpravo odločitve o izpustitvi in jo tudi doseglo. Prizivni senat haaškega sodišča je 30. marca odločil, da se mora Šešelj nemudoma vrniti v pripor v Scheveningnu, sodnemu senatu pa naložil, naj odpravi odločitev o izpustitvi in odredi ponoven pripor. Haaško sodišče je srbski vladi maja poslalo poziv, naj nemudoma Šešlja v pripor v Scheveningnu. Šešelj je sicer večkrat poudaril, da se v Haag ne bo vrnil prostovoljno. Zatrdil je tudi, da bo poskrbel, da haaško sodišče ne bo prišlo do podatkov o njegovem zdravstvenem stanju.
Obsojen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti
Šešelj je obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem, v BiH ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993. V haaškem priporu je bil od 24. februarja 2003. Sojenje se je začelo leta 2007 in končalo marca 2012. Kot je danes na spletni strani haaškega sodišča sporočil glavni tožilec sodišča Serge Brammertz, je sodbo Šešlju in nekdanjemu vodji bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću pričakovati še letos.
