Prebivalci krajev ob Anhovem, kjer ima Salonit svoje objekte, se sprašujejo, kaj se v cementarni dogaja zadnja leta, saj vedno bolj opažajo močno prašenje, dim in smrad. Ob vseh naporih, ki jih vlagajo v to, da bi izvedeli, kakšen vpliv ima Salonit na njihova življenja, se do odgovorov, vsaj ne odkritih, kot menijo, niso prebili. Pravijo, da ne verjamejo, da je vse, kot narekujejo predpisi o varnosti. Želijo konkretne odgovore, v katere ne bodo dvomili.
Mitja Bernik, predsednik Društva Eko Anhovo in dolina Soče
Kako naj jim verjamejo
Dvome jim povzročajo sosledja različnih dogodkov, informacij in opažanj v povezavi s Salonitom. Slednji sicer zagotavlja, da je njihov vpliv na okolico v mejah dovoljenih vrednosti. Dvomi in strah pa se med domačini krepijo. Zadnja leta jih v kompleksu Salonita presenečajo kupi pnevmatik. Za njihovo skladiščenje so pridobili dovoljenja šele lani, vendar ne za lokacije, kjer jih dejansko odlagajo. Kot navaja dovoljenje, jih lahko zadržujejo v spodnji etaži kamnoloma in ob toplotnem izmenjevalcu. S prihodom pnevmatik v Anhovo nastaja še ena skrb vzbujajoča težava. Skladiščenje pnevmatik namreč predstavlja idealne razmere za življenje mrčesa, predvsem komarjev, ki so možni prenašalci bolezni. Neuradno smo izvedeli, da naj bi nekatere delavce, ki so v stiku s tem procesom dela, cepili proti boleznim, ki jih potencialno lahko prenaša komar. »Salonit torej skladišči virusno kontaminirane odpadke,« so razložili v Društvu Eko Anhovo in dolina Soče. Omenjeno povezovanje je nastalo zaradi reševanja problematike in doseganja razmer bivanja, vrednih človeka. Njihov boj za varno in zdravo okolje, predvsem pa uveljavitev ustavne pravice do bivanja v zdravem okolju, podpira že več kot tisoč posameznikov.
Predsednik društva Mitja Bernik se sprašuje, ali je Salonit sploh še cementarna ali sežigalnica. Doda, da je skrb vzbujajoče to, da kljub ogromni količini sežganih odpadkov podjetje še vedno obratuje po pogojih, ki so določeni za cementarno, zato mu predpisujejo bistveno večje dovoljenje vrednosti izpustov. Kot nadalje še pojasnjuje sogovornik, jih čudi tudi to, da nadzorne meritve o vplivu okolja opravlja kar Salonit sam.
Strahovite posledice
Domačini so ogorčeni tudi nad tem, da je občina Kanal podjetju izdala soglasje za gradnjo dodatnih objektov, ki bodo predstavljali nove sežigalnice. »S tem ko je župan Andrej Maffi podal soglasje, je bilo kršenih več določil Aarhuške konvencije. Ta med drugim pravi, da mora biti javnost v povezavi s takimi investicijami, ki lahko vplivajo na okolje, obveščena,« pojasni Bernik.
Območje tega dela doline Soče zaradi naštetega izgublja življenje. Grozovite posledice so hude bolezni, od azbestoze do drugih imunskih odgovorov na onesnažen zrak. Veliko je tudi izseljevanja iz tega območja. »Občina Kanal ob Soči ima v državi enega najvišjih izselitvenih indeksov,« je povedal Mitja Bernik in dodal, da je v javnosti zmotno mnenje, da nekateri domačini molčijo in držijo s podjetjem, ker lokalna skupnost na ta račun prejema visoke rente. Predsednik društva doda še poziv, da ob zaznavi nenavadnega dogajanja v podjetju – dim, smrad, prah – ljudje obvestijo pristojno inšpekcijo ali pokličejo 112.