V nedeljo ob polnoči je poteklo nekaj določil patriotskega zakona, sprejetega po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001.
Šlo je za tako imenovano sekcijo 215, ki si jo je Agencija za nacionalno varnost (NSA) razlagala kot zeleno luč za množično zbiranje in hranjenje podatkov o telefonskih pogovorih Američanov. Analitiki so potem s pomočjo super računalnika prečesavali podatke in iskali vzorce, ki bi jih pripeljali do teroristov.
V tej sekciji je bilo še nekaj določil, kot je na primer zelena luč za spremljanje vseh telefonov osumljencev z enim nalogom in podobno.
V vseh letih obstoja program kopičenja telefonskih podatkov, ki ga je leta 2013 razkril Edward Snowden, ni ujel ali pomagal ujeti nobenega terorista, prizivno sodišče ZDA pa ga je nedavno razglasilo za neustavnega.
Predstavniški dom je namesto sekcije 215 sprejel "USA Freedom Act", ki med drugim NSA naroča, da mora v šestih mesecih prenehati z množičnim zbiranjem in hranjenjem telefonskih podatkov.
Namesto tega bo morala NSA s sodnim nalogom posebnega tajnega sodišča do telefonskih podjetij in tam poiskati to, kar jo zanima. Predlog zakona, ki prav tako malce bolj osvetljuje tudi delo posebnega tajnega sodišča, je podprl tudi predsednik ZDA Barack Obama.
Vendar pa je bil vodja republikancev v senatu Mitch McConnell iz Kentuckyja proti in je hotel podaljšati veljavnost patriotskega zakona v celoti, skupaj z vsemi spornimi programi in brez sprememb.
Z razpisom razprave o podaljšanju zakona je čakal do zadnjega trenutka, kar je kolegu iz Kentuckyja in republikanskemu predsedniškemu kandidatu Randu Paulu omogočilo obstrukcijo. Paul je to storil, ker je prepričan, da si je zvezna vlada v imenu vojne proti terorizmu vzela preveč pooblastil.
Z obstrukcijo je privedel do tega, da so nekatera določila patriotskega zakona v nedeljo ob polnoči prenehala veljati in NSA je morala zaustaviti prisluškovalne stroje. Kmalu jih bo lahko sicer spet zagnala, vendar pa bo prej potrebovala dovoljenje posebnega tajnega sodišča, ker ne bo problem.
Rok veljavnosti Paulove obstrukcije je potekel v torek zjutraj in Obama ter republikanski predsednik predstavniškega doma John Boehner sta McConnella pozivala, naj senat takoj sprejme USA Freedom Act brez sprememb, kot ga je sprejel predstavniški dom. V primeru sprememb bi se bilo potrebno spet dogovarjati za usklajen predlog, prisluškovalni stroji NSA pa bi morali ostati ugasnjeni.
McConnell je kljub temu vztrajal pri svojem in je kolege pozival, naj potrdijo vsaj nekaj sprememb. Med drugim to, da se ugašanje zbiranja in hranjenja telefonskih podatkov podaljša s šestih na 12 mesecev, da mora direktor NSA potrditi učinkovitost agencije brez tega programa in podobno.
Potem pa je prvič, odkar je pred šestimi meseci prevzel vodilni položaj v senatu, doživel hud poraz s strani lastnih strankarskih kolegov. Na njegovo stran je stopilo le 30 republikancev in demokrat Bernard Sanders iz Vermonta, ostali pa so z demokrati glasovali za predlog po vzoru predstavniškega doma.
Senat je s 67 glasovi proti 32 potrdil USA Freedom Act, Obama pa ga je nekaj ur kasneje podpisal. Z McConnellom je na koncu glasoval tudi Rand Paul, ki je še vedno proti povečanemu vladnemu nadzoru.
Obama je po senatnem glasovanju sporočil, da nov zakon prinaša trdnejše varovalke osebnih svoboščin. Potrditev predloga je pozdravila tudi Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) ter iz Moskve, kjer se skriva pred rojaki, tudi Edward Snowden.
Nekdanji sodelavec NSA je preko mednarodne nevladne organizacije Amnesty International sporočil, da gre za majhen korak, vendar obenem zgodovinsko prelomnico, saj so Američani prvič doslej javno podvomili, da obveščevalci resnično delajo le v njihovem interesu.
Demokratski senator iz Oregona Ron Wyden, ki je tudi med kritiki povečanega nadzora, pa je dejal, da je to šele začetek. Kmalu bodo potekli tudi drugi deli patriotskega zakona, ki ga bodo spet skušali spremeniti v korist državljanskih svoboščin.
