Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije je od začetka leta v Sredozemskem morju umrlo več kot 1500 ljudi, italijansko obalo je doseglo že skoraj 24.000 oseb, izpostavljajo evropski poslanci in zahtevajo odločnejše ukrepanje.
Članice EU pozivajo, naj okrepijo dosedanje sodelovanje in storijo vse, kar je mogoče, da bi preprečile nadaljnjo izgubo življenj na morju, zlasti z zagotovijo sredstev za učinkovito iskanje in reševanje na morju.
Pozivajo k "močni in stalni humanitarni evropski reševalni operaciji", ki bi kot bivša italijanska operacija Mare Nostrum delovala na odprtem morju, ne le 30 morskih milj od italijanske obale kot sedanja operacija Triton.
Poslanci sicer pozdravljajo zavezo voditeljev članic EU za potrojitev proračuna za Triton, a obenem pozivajo k razširitvi njegovega mandata, tako da bo lahko povečal svoje območje delovanja ter prevzel naloge iskanja in reševanja.
Evropska poslanka Tanja Fajon (SD/S&D) je ob podpori svoje skupine predlagala dopolnilo s pozivom k vzpostavitvi posebnega sklada za iskanje in reševanje, ki po živahnih pogajanjih med političnimi skupinami na koncu ni bilo izglasovano.
"Gre za vprašanje politične volje," je poudarila Fajonova. "Rezerviranih imamo 791 milijonov evrov za uvedbo pametnih meja, za katere vemo, da jih zaradi pomanjkljive zakonodaje ne bomo uvedli hitro, pa tudi toliko denarja ne bomo potrebovali. Zakaj ne bi del teh sredstev namenili v sklad za reševanje? S tem denarjem bi omogočili vsaj triletno delovanje operaciji, podobni Mare Nostrum," je izpostavila.
Evropski poslanci v resoluciji pozivajo tudi k pravični delitvi odgovornosti in k solidarnosti do članic, ki sprejmejo absolutno ali sorazmerno največji delež beguncev in prosilcev za azil.
Obžalujejo, da se voditelji članic unije niso dovolj zavzeli za vzpostavitev verodostojnega in zavezujočega solidarnostnega mehanizma, ter pozivajo Evropsko komisijo, naj določi zavezujoče kvote za razporeditev prosilcev za azil med vse članice.
Članice prav tako pozivajo, naj na svojih veleposlaništvih in konzularnih predstavništvih v celoti izkoristijo obstoječe možnosti izdajanja vizumov iz humanitarnih razlogov.
Ob tem članice pozivajo tudi k preučitvi možnosti uporabe direktive o začasni zaščiti iz leta 2001, ki določa ravnanje v primeru množičnega ali nenadnega prihoda razseljenih oseb.
Ta direktiva, sprejeta v odziv na poplavo beguncev iz BiH in s Kosova zaradi vojne na območju bivše Jugoslavije, beguncu s kriznega območja zagotavlja pravico do začasne zaščite v članici unije za največ tri leta, ki vključuje pravico do dela, nastanitve, nujne zdravstvene zaščite, finančne pomoči in izobraževanja.
Evropski poslanci članice unije in tretje države pozivajo tudi k določitvi najstrožjih kazni proti trgovcem in tihotapcem z ljudmi ter k zaščiti posameznikov, ki pomagajo prosilcem azila in plovilom v nevarnosti.
Poudarjajo tudi, da je treba za zajezitev toka beguncev in migrantov odpraviti temeljne vzroke nasilja in nerazvitosti v državah izvora, ter pozivajo k odločnejšim prizadevanjem za reševanje konfliktov v Libiji in Siriji.
Evropsko komisijo pozivajo, naj maja predstavi ambiciozno in celovito migracijsko strategijo.
