Svet

Putinov bankomat

Črt Kaker
27. 11. 2014, 16.34
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Putina so mednarodne sankcije močno prizadele. Tako politično kot gospodarsko. Z aktualno politično garnituro, ki vodi vlade evropskih držav, ni pričakovati omehčanja napetih odnosov. Putin je zato začel iskati nove zaveznike in jih tudi našel – v evropskih skrajno desnih in populističnih strankah. Cena? Nekaj deset milijonov evrov za financiranje teh strank.

Reuters

Rusija v zadnjih mesecih pospešeno financira delovanje evropskih skrajno desnih in evroskeptičnih strank. V ozadju vse te operacije naj bi stal sam ruski predsednik Vladimir Putin, ki želi na tak način premešati štrene v evropski politični konstelaciji in dobiti nove zaveznike, ki bodo podpirali njegovo politiko do Ukrajine in odpravili mednarodne gospodarske sankcije, zaradi katerih je Rusija letos izgubila že skoraj 30 milijard evrov, o čemer smo pred dnevi že pisali.

Reuters

»Odgovor na to vprašanje je povsem preprost. Kdorkoli zagovarja iste vrednote tradicije, družine in krščanske vere, je potencialni zaveznik.« Vir blizu Kremlja

Tarče Moskve so v zadnjih mesecih postale ksenofobična francoska stranka Nacionalna fronta (FN), ki jo vodi Marine Le Pen, italijanska skrajno desna Severna liga, nemška neonacistična stranka NPD in evroskeptična Alternativa za Nemčijo (AfD) ter, nekoliko presenetljivo, angleški fenomen leta 2014, populistični Ukip.

Francoski Nacionalni fronti je namreč pred dnevi uspelo pridobiti 9 milijonov evrov posojila s strani povsem neznane finančne institucije z imenom Prva češko-ruska banka. Njen predsednik je Roman Jakubovič Popov, sicer dober prijatelj nekdanjega predsednika ruske vlade in sedanjega premierja Dimitrija Medvedjeva. Ob tem je še kako zanimiv podatek, da se je Marine Le Pen v preteklih mesecih na francoske banke večkrat obrnila s prošnjo za posojilo, a je pri bančnikih vsakokrat naletela na gluha ušesa. »Obrnili smo se tudi na tuje finančne institucije v Španiji, Italiji, Aziji in Rusiji. Dobili smo posojilo in smo zelo veseli,« je povedala za časnik Le Monde. Le Penova je v preteklosti večkrat odkrito podprla Putina. A ruska pomoč ne prihaja le v denarni obliki, ki bo Le Penovi sicer še kako prav prišla, saj so v Franciji naslednje leto na sporedu lokalne volitve – Putin po poročilu madžarskega think-thanka pošilja tudi pomoč v obliki tehnične pomoči pri organizaciji dogodkov v sklopu volilnih kampanj.

V medijih je le nekaj dni za tem zaokrožil dokument ruskega think-thanka z naslovom »Putin, novi svetovni vodja konservativcev«. V njem je jasno zarisan načrt, na kakšen način bi lahko Putin vplival na evropske države, še posebej Nemčijo, ki je najpomembnejša ruska trgovinska partnerica v Evropi. Snovalci dokumenta Putinu svetujejo ravno financiranje evroskeptičnih in skrajno desnih strank, zaradi same sorodnosti z njegovo politiko. Ob tem omenjajo predvsem nemško stranko AfD, ki ji podpora v zadnjih mesecih počasi, a vztrajno raste, goji močno protievrsko politiko, njeni predstavniki pa odkrito podpirajo Vladimirja Putina. Vodja poslanske skupine AfD v Bundestagu Alexandre Gauland je že večkrat posvaril o »prekomerni slabitvi moči Rusije«, ki je po njegovem mnenju rezultat pretiranih mednarodnih sankcij proti Rusiji.

Reuters

»Zadnja dejanja Vladimirja Putina so usmerjena v uničenje Evropske unije od znotraj navzven,« je prepričan Mitchell Orenstein, sodelavec mednarodno priznane strokovne publikacije Foreign Affairs.

»Samo vprašanje časa je, kdaj bo Severna liga s strani Rusije dobila veliko finančno injekcijo. Matteo Salvini je namreč zelo blizu Putina.« Italijanski novinar

Rusija medtem molči, kar je povsem pričakovano. Ni vlade na tem planetu, ki bi priznala, da financira politične stranke v drugih državah. Mnogi se ob tem sprašujejo, kako lahko Putin išče zaveznike med skrajno desnimi strankami. »Odgovor je: povsem preprosto. Kdorkoli zagovarja iste vrednote tradicije, družine in krščanske vere, je potencialni zaveznik. Če pa hkrati podpira Putinovo politiko, je skoraj gotovo, da bo Rusija tako stranko podprla,« je dejal vir blizu Kremlja.

Zanimivo je, da med potencialnimi ruskimi zavezniki z desnice ni nobene slovenske stranke. Janša se je s Putinom skregal že pred časom, druge dovolj močne desne stranke, ki bi pritegnila Putinov interes, pa v Sloveniji ni.

Estrada