Doslej so bile v Sloveniji raziskave narejene v letih 1973, 1979, 1984 in 1998. Kot je uvodoma povedal Samo Rugelj, je tokratna spletna raziskava zajela več kot 1000 anketirancev, kot prednost spletne raziskave pa je izpostavil, da ljudje odgovarjajo bolj iskreno, kot pri osebnem anketiranju.
Miha Kovač je, kot je dejal, v svojem delu podatke, ki so jih dobili z raziskavo, kombiniral s statističnimi podatki, ki so jih pridobili s pomočjo založnikov, Narodne in univerzitetne knjižnice in drugod. Poleg tega se je navezal na raziskavo iz leta 1998, saj verjame, da se knjižne, bralne in nakupovalne nagrade spreminjajo počasi.
Kot je dejal, so po podatkih sodeč stvari na prvi pogled stabilne. Tako leta 1973 kot leta 2014 polovica ljudi v Sloveniji ni kupovala knjig, tudi število nebralcev je od leta 1973 do danes relativno stabilno. Vendar nas ti podatki uvrščajo med slabe bralce v Evropi. Po bralnih navadah smo bili po raziskavi, ki jo je leta 2007 naredil Eurobarometer, v spodnjem razredu evropskih bralcev.
Dotaknil se je tudi domačih knjižnic, saj velja, da velikost domače knjižnice odraža odnos, ki ga ima družina do kulture in izobraževanja. Kot je dejal, je na Slovenskem le šest odstotkov ljudi, ki imajo doma več kot 500 knjig.
Delež intenzivnih kupcev, ki kupijo več kot 20 knjig na leto se je po njegovih besedah v zadnjih 16 letih zmanjšal s treh na en odstotek. Število tistih, ki kupijo od 11 do 20 knjig, se je zmanjšalo s sedem na štiri odstotke, povečalo pa se je število tistih, ki kupijo od štiri do deset knjig. Skupna prodaja knjig na prebivalca se je zmanjšala s 3,2 knjige na 2,8.
Zaskrbljujoč je po Kovačevih besedah upad števila bralcev med izobraženci. Leta 1998 je 90 odstotkov ljudi z visokošolsko izobrazbo trdilo, da berejo knjige, danes je med visokošolsko izobraženimi kar 30 odstotkov takih, ki ne berejo. Podobnih trendov drugod v Evropi še ni opazil.
Stanje pa, kot pravi Kovač, izboljšujejo podatki o knjižnični izposoji, ki narašča že ves čas od osamosvojitve dalje. Na Slovenskem se izposodi 4,8 knjige na odraslega prebivalca, kot je 20 odstotkov več kot leta 1998. Poraba knjige na prebivalca se je tako povečala, a izključno na račun izposoje v knjižnicah, je poudaril.
Bralci ne kupujejo več dražjih knjig, kot je bila Enciklopedija Slovenije ali razni zdravstveni priročniki, ki so jih večinoma kupovali po direktnih prodajnih poteh. Do velikega padca pa je po letu 1998 prišlo tudi pri prodaji učbenikov.
Število zaposlenih v založništvu se je zmanjšalo za približno 15 odstotkov. V knjižnicah pa je trend ravno obraten: 56-odstotno povečanje števila zaposlenih in 41 odstotkov več sredstev za delovanje, pri čemer pa so se zmanjšala sredstva za nakup knjižnega gradiva.
Od leta 1998 se je za 25 odstotkov povečalo število knjižnih naslovov, se pa za 40 odstotkov zmanjšal promet v dejavnost, kar pomeni, da se je znižala prodana naklada, je še povedal Kovač.
Andrej Blatnik se je posvetil kulturni politiki na področju knjige. Med drugim je opozoril na število nebralcev v kontekstu vseh akcij za spodbujanje branja. Raziskava je po njegovih besedah tudi pokazala, da so ljudje za knjigo pripravljeni plačati nekaj več kot 12 evrov, pri čemer je urbana populacija za knjigo pripravljena plačati manj kot splošna.
Rugelj se je na predstavitvi osredotočil tudi na kupce knjig. Kot je dejal, največ knjig kupijo ženske med 25 in 44 letom starosti, pri nakupu nad šest knjig pa je najbolj aktivna osrednje slovenska regija.
Slovenija
Kaj je narobe z izobraženci?
Raziskava o bralni kulturi, ki so jo danes predstavili na založniški akademiji v sklopu knjižnega sejma v Cankarjevem domu, je med drugim pokazala, da javni sektor na področju knjige po številu zaposlenih narašča, da pa se javna sredstva za knjigo zmanjšujejo in da se je število bralcev najbolj znižalo med izobraženci.
