Tožba je bila vložena že lani in do zdaj so se na gospodarskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča zvrstile številne obravnave, katerih pa se ni nikoli udeležil prvotoženi Bračko, ki ima na Štajerskem priljubljeni lokal Akoya. Njegov odvetnik Matjaž Pajk ga je opravičeval, rekoč, da ima zdravstvene težave, zaradi česar se ni sposoben udeležiti naroka. Odvetnik je v dokaz v sodni spis vlagal številna zdravniška potrdila in izvide psihoterapevta. Zgodba s tovrstnim opravičilom se je ponovila tudi na včerajšnjem naroku, s tem, da je Pajk dodal, da bo Bračko najverjetneje naslednji teden hospitaliziran, prihodnji mesec pa ga čaka operacija sinusov. Na podlagi tega je sodnik Vladimir Kočevar sprejel odločitev, da Bračka ne bo zaslišal, ampak ga bo pozval, naj pisno poda izjavo v roku dveh tednov, in ga zato ni vabil na naslednjo obravnavo, ki bo sredi decembra. Takrat bo predvidoma tudi zaključil zadevo.
Tožilstvo meni, da znaša nezakonito premoženje Bračka, Kaiserjeve in obeh podjetij dobrih 1,8 milijona evrov. Tolikšna razlika naj bi nastala med uradnimi prihodki in dejanskim premoženjem, razkrila pa jo je finančna preiskava, ki je zajela obdobje od leta 2003. Kaiserjeva kot drugotožena stranka se je znašla v postopku, ker je bila po mnenju specializiranega tožilstva v spornem času Bračkova zunajzakonska partnerica. Drugotožena stranka je v nasprotju z Bračkom na eni izmed preteklih obravnav prestopila prag hrama pravice in med drugim zanikala, da bi bila s prvotoženim v zunajzakonski zvezi.
Tik pred kratkim pa je vstopila v postopek kot stranski udeleženec NLB, in to na strani toženih strank. Predstavnica banke je včeraj pojasnila, da je banka odobrila dva kredita za nakup in opremo lokala v lasti podjetja Legitimus. Kredit pa je kreditojemalec zavaroval s stanovanjem v lasti Kaiserjeve. Bančnica je še pojasnila, da NLB na podlagi priloženih listin kreditojemalca ni imela razloga, da bi podvomila o njihovi verodostojnosti. Kredit je torej odobrila v dobri veri in ni vedela ter tudi ni mogla vedeti, da je v ozadju govora o morebitnem premoženju nezakonitega izvora.
Omenjena tožba je druga na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Prva tovrstna tožba je na prvi stopnji že doživela epilog. Gre za obsojenega preprodajalca mamil Andreja Lapornika iz Portoroža, ki mora državi plačati dobrih 247.000 nezakonito pridobljenih evrov. Sodišče je poskušal prepričati, da je do velikih vsot denarja prišel po legalni poti. Pri tem mu je mama velikodušno finančno pomagala, prav tako njegova teta, ki mu je izročila 70 tisoč evrov. A sodišča ni prepričal.
