"Zračni prostor je zavarovan, vse je pod nadzorom", so v četrtek sporočili s hrvaškega ministrstva za obrambo. Niso želeli povedali, koliko vojaških letal je pripravljenih za opravljanje operativnih nalog. Prvi migi so z remonta prišli aprila.
Na spletni strani ministrstva so tudi objavili, da potekajo preizkusi letal, ki so prispela z remonta, da bi lahko odpravili morebitne pomanjkljivosti. Državljanev osrednjem in vzhodnem delu države so opozorili na prelete vojaških letal in možna prebijanja zvočnega zidu.
Prvih pet letal, ki so jih poslali v Zagreb z remonta v Odesi, je hrvaška vojska kupila od Ukrajine. Gre za rabljena letala, ki so bila v sestavi jemenskega vojaškega letalstva, a se je zapletlo pri plačevanju remonta in Ukrajina jih je osem zaplenila.
Jemen je opozoril, da je Ukrajina delo opravila slabo, saj sta se dva jemenska miga 21 zrušila neposredno po remontu v Odesi.
Preostalih sedem migov je hrvaška vojska lansko pomlad poslala na remont v Odeso, a se je njihova vrnitev na Hrvaško zavlekla za več mesecev zaradi krize v Ukrajini in zapletov s partnerji iz Češke, ki so bili odgovorni za navigacijsko opremo letal.
Medtem sta hrvaški zračni prostor varovala dva miga 21. Avgusta je strmoglavilo eno izmed letal, ki je bilo zadnjič na remontu v Romuniji pred 12 let.
V Zagrebu so prepričani, da bodo do konca leta vendar imeli celotno eskadriljo vojaških letal. Lanska pogodba je bila vredna 14 milijonov evrov, a bo Hrvaška verjetno zahtevala odškodnino zaradi zamude. Kljub remontom bodo morali stare ruske mige, ki so bili nekoč v sestavi jugoslovanske vojske, upokojiti najpozneje leta 2024.
Strmoglavljenje letala, zapleti z remontom migov v Ukrajini in konec operativne dobe starih ruskih letal so na Hrvaškem znova odprli razprave o usodi hrvaškega vojaškega letalstva. Zaradi pomanjkanja denarja v državni blagajni je bilo slišati predloge, da bi celo opustili vojaško letalstvo kot rod oboroženih sil.
Kljub temu da je vrhovni poveljnik hrvaških oboroženih sil in predsednik države Ivo Josipović dejal, da bo Hrvaška obdržala vojaško letalstvo, v predlogu dolgoročnega načrta razvoja oboroženih sil med letoma 2015 in 2024 ni natančnega odgovora, kakšna bo prihodnost hrvaškega vojaškega letalstva.
Hrvaški državni vrh se bo moral do konca leta 2016 odločiti, ali bodo sploh obdržali nadzor zračnega prostora z lastnimi vojaškimi letali. Če se bodo odločili, da bodo nadzirali nebo nad Hrvaško, je treba do leta 2019 določiti scenarij za nabavo vojaških letal. Vse je odvisno od denarja, ki ga iz državne blagajne zaenkrat ne morejo zagotoviti. Dokument je v javni razpravi od konca septembra.
Dolgoročno načrtujejo tudi zamenjavo transportnih vojaških helikopterjev, ki so prav tako ruskega porekla. V začetku leta so v sodelovanju z ukrajinskimi partnerji iz Sevastopola sklenili remont šest starejših helikopterjev mi-8, pred kratkim pa so objavili javni razpis za remont dodatnih šestih podobnih helikopterjev. Medtem so ruske sile zasedle Krim vključno z remontnim zavodom v Sevastopolu.
Med tistimi, ki tekmujejo za remont hrvaških vojaških helikopterjev, je bilo tudi rusko podjetje Obronprom, ki se je našlo pod udarom gospodarskih sankcij Evropske unije.
Zato so v zagrebškem letalsko-tehničnem centru (ZRC), ki je nosilec remonta, zavrnili možnost sodelovanja z ruskimi partnerji. Niso pa objavili, koga so izbrali za prenovo helikopterjev. Neuradno naj bi se odločili za drugega ukrajinskega ponudnika.
Hrvaška ima tudi deset novejših ruskih večnamenskih helikopterjev mi-171.
