Predsednik mandatno-volilne komisije (MVK) Mitja Horvat je mnenje skupine pravnikov že posredoval poslanskim skupinam.
Večina jih mnenje še preučuje in se o tem, katera od možnosti jim je bliže, ne želijo izrekati. V ZL in ZaAB bodo sicer vztrajali pri ugotovitvi o prenehanju Janševega mandata, zanje možnost mirovanja ni sprejemljiva.
Kakšne sklepe bo oblikovala MVK in jih predlagala DZ, še ni znano, je pa Horvat poudaril, da je MVK pri tem svobodna. Tako ni nujno, da bodo sklepi takšni, kot so stališča strokovne skupine.
Pravniki namreč v strokovnem mnenju dopuščajo tri možnosti. Po njihovih navedbah uveljavljene metode razlage pravnih aktov kažejo na to, da se razlog za prenehanje mandata poslanca iz tretje alineje prvega odstavka 9. člena zakona o poslancih uporablja tudi v primeru pravnomočne obsodbe pred pridobitvijo mandata. Ta člen določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev.
V skladu s tem DZ ugotovi, da je poslancu, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, prenehal mandat neposredno na podlagi zakona. Torej DZ o tem ne odloča.
Lahko pa DZ odloči, da poslancu ne preneha mandat in lahko opravlja funkcijo. To izjemo zakon dopušča, vendar je treba o tem posebej odločiti.
Izpostavljajo pa še možnost mirovanja poslanskega mandata. Poslancu v tem primeru ne bi trajno prenehal poslanski mandat, ne bi pa ga mogel izvrševati, dokler je v zaporu, pojasnjujejo pravniki.
