Pod obtožbo sta se podpisali poslanski skupini Zelenih in Levice v Bundestagu, tožita pa zvezno vlado, ki jo predstavlja kanclerka Angela Merkel, in tudi posebno komisijo bundestaga, ki preiskuje razkritja nekdanjega sodelavca NSA Edwarda Snowdna.
Odnosi med ZDA in Nemčijo so se zaradi Snowdnovih razkritij o prisluškovalnih dejavnostih NSA po svetu, tudi na nemških tleh, pred časom občutno skrhali. Najbolj je odmevalo razkritje, da so Američani prisluškovali celo mobilnemu telefonu Merklove. V Nemčiji so zaradi razkritij lani sprožili več preiskav, tudi parlamentarno, a kakšnih konkretnih posledic zaenkrat ni bilo.
Glavni očitek v obtožbi je, da vlada krši 44. člen nemške ustave, v skladu s katerim bi morala v primeru, ko bundestag oblikuje preiskovalno komisijo, tej komisiji nuditi vso "pravno in uradno pomoč".
V opoziciji pod tem med drugim razumejo, da bi morala vlada narediti vse, da omogoči zaslišanje Snowdna na komisiji, česar pa ni storila. "Očitno je, da zvezna vlada ne želi izpolniti te svoje dolžnosti," so zapisali tožniki.
Kot utemeljujejo, je Snowden v razčiščevanju globalne vohunske afere ključna priča, zvezna vlada pa zavrača njegov prihod v Nemčijo, kjer bi ga lahko zaslišali - med drugim z argumentoma, da mu ne more zagotoviti varnega bivanja ter da bi imel njegov prihod hude posledice za odnose z ZDA, saj je v svoji domovini obtožen vohunjenja in kraje državnih skrivnosti.
Žvižgač, ki po begu iz ZDA sedaj že drugo leto živi v Moskvi, je dal preko svojega odvetnika že lani jasno vedeti, da to, da bi ga nemški poslanci zaslišali v tujini ali po video povezavi, zanj ne pride v poštev. Edina opcija je torej njegov prihod v Nemčijo, a v tem primeru Snowden terja zagotovila, da mu tam ne bo odvzeta prostost.
Kot piše Spiegel, se bo z obtožbo sedaj ukvarjal senat ustavnega sodišča v Karlsruheju. Zeleni in Levica sodišče pozivajo k čim hitrejšemu odločanju. A obstaja tudi možnost, da sodišče obtožbo zavrne kot nedopustno ali neutemeljeno.
Preiskovalni komisiji bundestaga, ki je bila oblikovana za razjasnitev afere z NSA, Zeleni in Levica medtem v ustavni obtožbi očitajo, da sistematično krši pravice opozicije, saj prav tako onemogoča zaslišanje Snowdna in ščiti vlado.
Kanclerkina konservativna unija CDU in CSU ter koalicijski socialdemokrati (SPD) se sicer strinjajo z opozicijo, da bi bilo Snowdna treba zaslišati, a želijo to opraviti v Rusiji oziroma po video povezavi. Po njihovem argumenti za njegovo zaslišanje na nemških tleh ne pretehtajo argumentov proti njegovemu prihodu.
Kot na svoji spletni strani še piše Spiegel, odmevne ustavne obtožbe, kakršna je ta na račun Merklove, v Nemčiji niso pogoste, jih je pa vendarle v minulih letih nekaj že bilo - npr. obtožba neonacistične stranke NPD proti nemškemu predsedniku Joachimu Gaucku zaradi obrekovanja ali več obtožb na račun fiskalne unije EU, bančne unije in mehanizma za stabilnost evra ESM.
