Rezultati volitev so nov udarec za francosko levico in predsednika Francoisa Hollanda.
V senatu bosta tako zdaj dva senatorja FN, poleg tega bo imela konservativna stranka UMP Hollandovega predhodnika Nicolasa Sarkozyja skupaj z zavezniki v 348 sedežnem senatu 188 senatorjev. V nedeljo je sicer več kot 87.500 lokalnih in regionalnih politikov odločalo, kdo bo zasedel 179 mest v senatu, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
V skladu s francosko zakonodajo francoski volivci senatorjev ne volijo neposredno, pač pa "super elektorji" med izvoljenimi predstavniki vsake tri lete na novo izbirajo polovico senata. V nedeljo so potekale volitve v 58 departmajih v osrednji Franciji ter v čezmorskih departmajih. V Parizu in okolici tokrat volitev ni bilo.
Socialisti so imeli skupaj z različnimi skupinami vse od 2011 večino v senatu. Nova razporeditev moči v senatu pa vendarle ne bo vplivala na sprejem morebitne sporne zakonodaje, ki bi jo predlagala Hollandova vlada. V primeru, če ni soglasja med zgornjim in spodnjim domov, ima odločilni glas francoska narodna skupščina, kjer pa imajo večino socialisti.
Senatni sedež ima bolj ali manj prestižno vlogo, pomemben pa je položaj predsednika senata. V primeru odstopa predsednika države ali njegove smrti predsednik senata začasno prevzame predsedniški položaj vse do novih volitev.
V preteklosti se je to zgodilo ob odstopu francoskega predsednika Charlesa de Gaulla leta 1969 in ob smrti Georgesa Pompidouja leta 1974.
Po napovedih naj bi novega predsednika senata izvolili v sredo, prišel pa naj bi iz vrst UMP. Nasledil bo dosedanjega predsednika senata, socialista Jeana-Pierra Bela. Med tisti, ki bi lahko zasedli mesto predsednika senata, omenjajo bivšega premiera Jeana-Pierra Raffarina.
