Svet

Poleg poplav Srbijo in BiH sedaj skrbijo še mine

STA/M.J.
19. 5. 2014, 17.16
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

EU, ki se je na katastrofalne poplave v Srbiji ter BiH odzvala z nujno pomočjo obema državama, skrbi, da najhujšega še ni konec. Poudarja tudi, da je treba ob zagotovitvi nujne pomoči razmišljati tudi o tem, kako državama pomagati pri obnovi po naravni katastrofi, pri čemer izpostavlja problem onesnaženosti vode in min.

Reuters

Evropska komisarka za humanitarno pomoč in krizno odzivanje Kristalina Georgieva je danes v Bruslju izrazila sožalje žrtvam naravne katastrofe ter izpostavila pogum in solidarnost ljudi. Napovedala je, da bo v kratkem obiskala prizadeta območja, in pojasnila, da se z oblastmi obeh držav usklajujejo glede nadaljnje pomoči.

EU je na prošnjo Srbije in BiH takoj sprožila evropski mehanizem civilne zaščite, v okviru katerega je 14 članic unije, med njimi Slovenija, že pomagalo s helikopterji, visokozmogljivimi črpalkami, reševalnimi čolni, šotori in opremo za čiščenje vode. Poleg tega je v državah 450 reševalcev, ki pomagajo na terenu.

Samra Hadžiavdić-Omeragić


Srbiji so doslej v okviru evropskega mehanizma civilne zaščite poleg Slovenije priskočile na pomoč Bolgarija, Nemčija, Avstrija, Češka, Francija, Hrvaška, Litva, Latvija in Estonija, BiH pa Slovenija, Avstrija, Luksemburg, Velika Britanija, Slovaška, Belgija in Nemčija.

V Evropski komisiji poudarjajo, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov. Vremenska napoved kaže na suho vreme v prihodnjih dneh, a kljub temu se bojijo, da najhujšega še ni konec. Opozarjajo na posledice taljenja snega v gorah, lokalne padavine v prihodnjem tednu, plazove v BiH in poplavljanje Save.

Reuters


Ob nujni pomoči je treba razmišljati tudi o obnovi po umiku vode, je opozorila Georgieva ter izpostavila "izjemen problem onesnaženosti vode" in problem plazov v BiH na območjih, kjer so še vedno mine iz vojnega časa. Zaradi plazov, ki so prizadeli ta območja, namreč oznake minskih polj niso več zanesljive.

Srbija lahko pri soočanju s posledicami poplav zaprosi tudi za pomoč iz evropskega solidarnostnega sklada. Po novih pravilih lahko prošnjo za pomoč vloži v 12 tednih po nastanku prve škode. Do nje je upravičena, če škoda presega tri milijarde evrov ali 0,6 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). Letni proračun sklada je po novih pravilih 500 milijonov evrov.

Sredstva iz evropskega solidarnostnega sklada so na voljo članicam in kandidatkam za članstvo v uniji. BiH, ki ni kandidatka za članstvo, za pomoč iz tega sklada tako ne more zaprositi. EU sicer preučuje tudi možnosti za pomoč obema državama iz programov predpristopne pomoči.

www.magazinplus.eu