Novice Svet24

Švedsko finančno ministrstvo je ta teden predstavilo javnofinančne napovedi za letos. Napovedani javnofinančni primanjkljaj je sicer res najvišji po letu 1996, ko je znašal 3,3 odstotka BDP, a še vedno udobno znotraj triodstotne zgornje meje iz pakta stabilnosti in rasti.

Švedska sicer ni članica območja evra, čeprav je prevzemu skupne valute po pristopni pogodbi zavezana. Po neuspešnem ljudskem odločanju v preteklosti država najverjetneje še lep čas ne bo vstopila v evrsko območje, vendar pa s svojimi trdnimi javnimi financami že vrsto let spoštuje vsa fiskalna pravila za vstop.

"Naše javne finance so v 2013 in 2014 nekoliko šibkejše od pričakovanj," je ta teden po poročanju francoske tiskovne agencije AFP priznal švedski finančni minister Anders Borg. Do tega prihaja kljub nekoliko višji gospodarski rasti od napovedi. Lani naj bi ta tako znašala 1,1 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke več od napovedi, letos pa 2,5 in ne 2,4 odstotka.

Švedska, ki je nekoč slovela kot ena od držav z največjim davčnim primežom na svetu, je v zadnjem letu tega sproščala. Delež javnofinančnih prihodkov v BDP je tako upadel s 53 na malo več kot 50 odstotkov.

Država nasploh že vse od globoke krize na začetku 90. let prejšnjega stoletja reformira svoj socialni model, ki je nekdaj veljal za največji približek socializmu v razvitem svetu.

Zdaj naj bi Švedska primež spet malenkost bolj privila, pri čemer pa naj bi država letos dvignila davke na potrošnjo - na alkohol, tobak in avtomobile. Borg pravi, da si gospodarsko najmočnejša nordijska država, ki je krizo prebrodila bistveno bolje od članic evrskega območja, tak korak lahko privošči.

Trenutna desnosredinska vladajoča koalicija je sicer pred septembrskimi parlamentarnimi volitvami v občutljivem položaju, saj levosredinski opoziciji pod vodstvom Socialnih demokratov vsaj za zdaj ankete kažejo na dobre možnosti za zmago.