Za rešitev vprašanja imena bi se morala zato bolj angažirati tudi mednarodna skupnost, je opozoril Georgievski, ki je na povabilo inštituta Ifimes govoril o Makedoniji na evroatlantski poti.
Kot napačno je označil vztrajanje makedonske vladne politike pri tem, da ima Skopje glede vprašanja imena prav, Atene pa ne, in pri zavračanju vsakršnega dodatka imenu države, ker bi to pomenilo popolno spremembo identitete.
Georgievski, ki je vlado vodil med letoma 1998 in 2002 ter je leta 2001 tudi podpisal sporazum o stabilizaciji in pridruževanju z EU, je poudaril, da omenjena strategija, ki jo Skopje vodi že dvajset let, ne daje rezultatov, zato jo je treba spremeniti.
Problem je namreč v tem, da je trdno stališče Grčije glede imena sedaj tudi uradno stališče EU in Nata. Rešitev problema imena pa bi za Makedonijo pomenil vstop v Nato in EU.
Opozoril je, da vstop države v omenjeni povezavi ni vprašanje prestiža, temveč realne gospodarske eksistence in obstoja države. Po njegovi oceni namreč Makedonija nima kapacitet, da bi preživela še eno krizo. V državi se po njegovih besedah soočajo z globoko gospodarsko krizo, ki se "rešuje" s povečevanjem dolga države, pa tudi z vse večjim številom Makedoncev, ki odhajajo iz države. Po podatkih Svetovne banke, kot je dejal, je od dveh milijonov Makedoncev izseljenih že 450.000. Opozoril pa je tudi na padec demokracije v državi, ki meji že na avtoritarnost.
Georgievski poudarja, da reševanje spora z Grčijo še dodatno zapleta tudi "antikvizacija" makedonske identitete. V zadnjih petih letih je namreč vlada iz slovanske makedonsko identiteto spremenila v antično. Tako so jezik razglasili za antično makedonski, šolske učbenike pa spremenili tako, da sedaj govorijo o antičnih Makedoncih. Dodaten problem je tudi jugoslovanizacija in slaba demografska slika, ki grozi, da bo makedonska večina čez leta postala manjšina.
Kot poudarja, na nujnost kompromisa z Grčijo glede imena zadnji dve leti opozarjajo ob njegovi stranki tudi albanski politiki.
Sam je namreč prepričan, da je jasno, da se mora rešiti problem imena makedonske države "z nekim dodatkom Republiki Makedoniji", v tem pa ne vidi grožnje makedonski identiteti. Zato bi bila zanj sprejemljivo tudi ime kot je Republika Zgornja Makedonija ali Severna Makedonija, kot naj bi bil po neuradnih podatkih zadnji grški predlog.
Po njegovi oceni namreč ni problem formalno ime države, ampak to, kako se čutiš. Tako so Makedonci svojo identiteto ohranjali tudi v državi Jugoslaviji, Albanci na Kosovu pa prav tako nimajo problemov s svojo identiteto, čeprav se njihova država imenuje Kosovo, je poudaril.
Svet
Georgievski o nujnosti kompromisa z Grčijo glede imena Makedonije
Makedonija mora hitro doseči kompromis z Grčijo glede imena, tako da bo vstopila v Nato in začela pristopna pogajanja z EU, sicer obstaja nevarnost, da bo čez nekaj let prišlo do nove medetnične krize v državi, je danes v Ljubljani opozoril bivši makedonski premier in sedanji vodja stranke VMRO-NP Ljubče Georgievski.
