Novice Svet24

Za predlog je glasovalo vseh 53 demokratov, oba neodvisna senatorja, ki ponavadi glasujeta z demokrati, in 17 republikancev. Proti je glasovalo 26 republikancev. ZDA se bodo s tem zakonom izognile blokadam proračunske porabe do konca letošnjega proračunskega leta, to je do 30. septembra. Še vedno pa bo lahko prišlo do kriz, ko bo potrebno povišati dovoljeno mejo javnega dolga. To bo treba storiti do sredine februarja.

Vendar pa je republikance kot kaže minila volja po blokadah, ki so jim prinesle velik padec javne podpore. Do kongresnih volitev novembra bodo pozornost, kot so nekateri od njih že nakazali v četrtek, raje usmerili tja, kjer lahko računajo na politične točke, in to je kritiziranje zdravstvene reforme predsednika Obame, ki Američane sili v drago zavarovanje in je vse manj priljubljena tudi med demokrati.

Predlog zakona sicer uresničuje dolgoročni dogovor o proračunski porabi med demokratsko senatorko Patty Murray iz Washingtona in republikanskim kongresnikom Paulom Ryanom iz Wisconsina, ki je bil dosežen decembra lani. Demokrati in republikanci se o proračunski porabi sicer prepirajo vse od leta 2012, ko so oblast v predstavniškem domu kongresa prevzeli republikanci, ki želijo zmanjšati javno porabo.

Predlog zakona o proračunski porabi sicer zajema le manjši del proračuna oziroma največ tretjino, kajti zvezne pokojnine, zdravstvo za starejše in reveže ter boni za hrano se financirajo avtomatično brez vsakoletnega posredovanja kongresa.

Dogovor je avtomatične proračunske varčevalne ukrepe, ki veljajo, ker se demokrati in republikanci že prej niso mogli dogovoriti o proračunu, do oktobra letos zmanjšal za 26 milijard dolarjev.

Kljub temu je poraba za letošnje proračunsko leto 30 milijard dolarjev manjša kot lani. Pentagon bo lahko letos porabil le 487 milijard dolarjev, kar je enako kot lani. V to sicer ni vštetih 85 milijard dolarjev za vojne v tujini, kar je posebna postavka. Vojaki in tudi civilni zvezni uslužbenci bodo dobili za odstotek višje plače, demokrati pa so dobili milijardo dolarjev več za program zgodnjega izobraževanja revnih otrok.

Predlog zmanjšuje število pripadnikov aktivne vojske za 40.000 na 1,36 milijona vojakov, davkarija se bo morala zadovoljiti s 500 milijoni dolarjev manj kot lani, FBI bo dobil skupaj osem milijard dolarjev, denarja za hitre železnice ne bo, pošta ne bo smela ukiniti sobotne dostave, Obama pa ne bo smel seliti ujetnikov iz Guantanama na ameriška tla.

Kongres je namenil 5,4 milijarde dolarjev za izboljšanje varnosti ameriških diplomatov po svetu, kar je 25 milijonov, več kot si je želela Bela hiša. Izrael bo dobil 3,1 milijarde dolarjev različne pomoči, Afganistan 1,1 milijarde, IMF ne bo mogel izpeljati potrebne in že pred leti potrjene reforme, ki bi dala več besede državam v razvoju, podpredsednik ZDA Joseph Biden pa že drugo leto ne bo dobil povišice in se bo moral zadovoljiti z letno plačo 233.000 dolarjev.