Kongres bi moral do izteka ponedeljka podaljšati zakon o nadaljevanju začasnega financiranja dela vladnih agencij. Republikanci, ki imajo v predstavniškem domu večino so ustrezne predloge potrjevali do roka in jih proizvajajo še naprej. Vendar pa vedno dodajo odvzem denarja za izvajanje zdravstvene reforme, zato senat z demokratsko večino predloge po tekočem traku zavrača.
Republikanci so doslej glede reforme, ki ji nasprotujejo, doživljali same poraze in skozi normalno zakonodajno proceduro niso mogli upati na uspeh.
Demokrati se namreč največjemu dosežku Baracka Obame v času, ko imajo večino v senatu in predsednika v Beli hiši, ne nameravajo niti ne morejo odpovedati brez uničujočih posledic zase.
Preudarnejši republikanci se tega zavedajo in v luči anket, ki krivdo večinsko valijo nanje, so pripravljeni popustiti. Vendar pa na to še ni pripravljen predsednik predstavniškega doma John Boehner, ki ne dovoli glasovanja samo o proračunskem zakonu brez poseganja v reformo.
Politična realnost je takšna, da republikanci v predstavniškem domu delajo to, kar želijo njihovi volivci v varno zarisanih kongresnih okrožjih, kjer je demokratom skoraj nemogoče zmagati. Tudi Obamove obtožbe na njihov račun ne pomagajo h kompromisu. Edino kar lahko pomaga bo pritisk velikega kapitala z Wall Streeta. Ko bodo veliki finančni podporniki republikancev začutili, da igra traja predolgo in ogroža interese kapitala, bodo ukrepali.
Obama tokrat v nastopu pred novinarji skoraj ni izbiral besed za napad na republikance, pri čemer so mu vlile poguma ankete javnega mnenja, ki za zaplet večinoma krivijo predsednikove nasprotnike v predstavniškem domu.
Obama je povedal, da so zaprli vlado zaradi križarskega pohoda za odvzem pravice do zdravstvenega zavarovanja milijonom Američanom. Reforma je v ZDA dejansko sprožila globok ideološki razkol med "tradicionalno" Ameriko, kjer mora vsak poskrbeti zase in med solidarno Ameriko bolj podobno evropskemu modelu.
Slednji se je danes z odprtjem borz zdravstvenega zavarovanja pomaknil naprej. Sicer s poplavo tehnoloških težav, saj so spletne strani v 34 državah doživele velik naval ljudi, ki so se hoteli zavarovati. Ne glede na težave je to dobra novica za Obamo in reformo, ter slaba novica za republikance.
Naslednja faza reforme predvideva, da se mora vsak posameznik zavarovati sam ali s pomočjo delodajalca, ali pa ga po šestih mesecih čaka davčna kazen. Obamova vlada je sicer za leto dni odložila izvajanje določila za delodajalce z več kot 50 redno zaposlenimi, da zaposlenim, ki opravijo najmanj 30 delovnih ur na teden zagotovijo zavarovanje. Za posameznike pa obveznost ostaja. Podjetja sedaj redno zaposlene prekvalificirajo v začasne in s tem bodo prihranila tako pri zavarovanju kot pri plačah.
Reforma ostaja nepriljubljena, vendar večinoma zato, ker ne gre dovolj daleč. S političnega vidika bi bilo za republikance veliko bolje, da jo ob sicer ostrih kritikah pustijo pri miru. Na kratki rok bi se jim to zaradi tehničnih težav in povišanja stroškov zavarovanja politično veliko bolj obrestovalo, kot sprejem krivde za zaprtje dela vlade. Upravičena kritika je tudi to, da reforma doslej še ni dosegla svojega glavnega namena, to je znižanje stroškov zdravstva.
Vendar pa jih je resnično strah, da bo reforma zaživela in z leti postala del družbe, kot je bilo to v primeru zveznega pokojninskega zavarovanja, ki ga je uvedel predsednik Franklin Delano Roosevelt in v primeru zdravstvenega zavarovanja za starejše in revne, ki ga je uzakonil predsednik Lyndon Johnson.
Praktične posledice zaprtja vlade so že vidne. Ključne službe, kot so vojska, kontrola zračnega prometa, nadzor mej in številne druge delujejo naprej. Vendar pa so zaprti nacionalni parki, kar povzroča škodo turizmu, večina vladnih agencij in uradov pa, če je odprta, dela s pol moči. V Beli hiši je na primer danes od skupaj 1700 uslužbencev na delovnem mestu le okrog 400.
Vesoljska agencija Nasa in Agencija za varstvo okolja (EPA) sta praktično zaprti, prav tako tudi zvezni muzeji in raziskovalni inštituti. Zaprt je Kip svobode v New Yorku, v ameriški javnosti pa skrb še posebej vzbuja med drugim tudi zaprtje živalskega vrta v Washingtonu. Ljudi skrbi, kaj bo z ogroženimi medvedki pandami.
Še bolj pa jih skrbi kaj bo 17. oktobra, ko bo moral kongres dvigniti sedanjo mejo javnega dolga v višini 16.700 milijard dolarjev, ali pa bodo ZDA postale plačilno nesposobne. To bo imelo hude posledice ne le za ZDA, ampak ves svet, ki se še vedno otepa posledic zadnje, prav tako v ZDA ustvarjene finančne in gospodarske krize.
