Poročila o fenomenu so si zelo različna, takšna je pač narava paranormalnih pojavov.
Skupna točka je svetloba: sodeč po nekaterih poročilih, gre le za eno lebdečo kroglo, po besedah drugih, jih svetlobo oddaja več. Prav tako je pestra paleta barv: od zlate in rdeče do svetlo modre.
Domačini radi povedo, da 'strašljivo svetlobo' videvajo in o njej poslušajo, odkar pomnijo. V zraku lebdeče svetleče krogle naj bi bile velikosti košarkarske žoge, vidne pa le vsake toliko časa na področju, kjer hribovje preide v ravnice. Vsako leto se na južnem predelu mesta Joplin za noč čarovnic zberejo tako domačini kot radovedni obiskovalci, čakajoč na skrivnostne luči.
Z njimi se je ukvarjala celo ameriška vojska, saj naj bi na začetku štiridesetih let prejšnjega stoletja zaman prečesala območje južno od Joplina v iskanju razlage za skrivnostne pojave. Tako ostanejo le ugibanja: od uhajajočega plina z bogatih območij s skrilavcem do vedno priročnih neznanih letečih predmetov. Najdejo se tudi bolj racionalne razlage, denimo tista o avtomobilskih lučeh, ki pa je že bila ovržena, saj naj bi bilo poročilo o lučeh objavljeno že leta 1881 – preden so motorizirana vozila sploh zapeljala na območje. Sodeč po lokalnih legendah, naj bi bili prvi, ki so videli luči, člani indijanskega plemena Quapaw – domnevno naj bi svetloba prišla od mučenih duhov zaljubljenega para, ki ju je čez pečino poslal poglavar.
Spet druga zgodba pravi, da gre za baklo obglavljenega Indijanca, ki išče svojo glavo. V variacijah iste zgodbe namesto Indijanca nastopa rudar oziroma konfederacijski vojak. Ne glede na vrsto različnih zgodb so okoliški ljudje o obstoju luči in njihovi sporočilnosti trdno prepričani.
