Svet

Kitajci kar z ladjo preko Arktike v Evropo

STA/M.J.
12. 8. 2013, 14.55
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Največji kitajski ladjar, Cosco Shipping, se je kot prvi podal na pot v Evropo preko Arktike. Zaradi topljenja arktičnega ledu se odpira nova pot, ki bi lahko skrajšala potovanje za tisoče kilometrov in bi omogočila velike prihranke.

Wikipedia

Kitajska tovorna ladja Yong Shen se je prejšnji teden odpravila na prvi trgovski transport po severni morski poti nad Rusijo, piše danes britanski časnik Financial Times. Zaradi spreminjajočega se podnebja se odpira bližnjica, ki bi lahko pomembno skrajšala prevoz med Azijo in Evropo.

Yong Shen, ki ima izpodriv 19.000 ton, se je na pot v Rotterdam odpravila iz pristanišča Dalian na severovzhodu Kitajske. Po navedbah na Coscovi spletni strani naj bi bila pot preko Beringovega preliva za kar 15 dni krajša od tradicionalne plovbe preko Sueškega prekopa in Mediteranskega morja.

Po ocenah analitikov bo po odprtju te poti celotno ladijsko tržišče začelo koristiti časovne prednosti, veliko vlogo pa bo dobila tudi Rusija, saj bodo njeni ledolomilci igrali ključno vlogo pri vzdrževanju plovnosti poti.

Severna morska pot, znana tudi kot severovzhodni prehod, je evropski odgovor na severozahodni prehod, ki poteka čez severno Kanado in okrog Aljaske in je v zadnjem času zbujal pozornost ladjarskih družb.

Poleg Sueškega kanala tradicionalna 48 dnevna pomorska pot iz Daliana do Rotterdama, ki povezuje Kitajsko z EU, prehaja skozi Južnokitajsko morje, Malajsko ožino in nevarno območje Indijskega oceana, kjer so tudi številni pirati. Skozi severovzhodni prehod pa naj bi ladja na cilj prispela v le 35 dneh.

Analitiki svarijo, da lahko traja še več let, preden bo pot, ki je prehodna le nekaj mesecev letno, ekonomsko izvedljiva, še dolgo pa bo trajalo, preden se bo lahko ob bok postavila Sueškemu kanalu, skozi katerega je leta 2012 plulo kar 17.000 ladij.

Trenutno se 90 odstotkov kitajske zunanje trgovine odvija s pomočjo prekomorskih poti, analitiki pa ocenjujejo, da bi prihranki znašali več kot 683 milijard dolarjev, če bi le 10 odstotkov teh prevozov potekalo preko Antarktike, še navaja Financial Times.