Po nekaj letih se vsaj z eno nogo vračate v Maribor. Je bilo to tudi za vas nenadno ali ste se imeli dovolj časa pripraviti na to, kar vas zdaj čaka?
Način, kako je prišlo do tega epiloga oziroma niti ne vem, kako temu reči, saj se pravzaprav šele začenja reševanje zapleta, je bil presenetljiv. Nihče ni pričakoval, da bo to izpadlo tako dramatično, saj sta bila odpoklicana kar dva nadškofa, kar pomeni veliko duhovno škodo za Slovensko cerkev. V dobrih dveh letih izgubiti štiri nadškofe je na neki način obglavljenje Cerkve v Sloveniji. Res je, da sta sama priznala, da sta delno soodgovorna za nastali položaj, a po drugi strani še zdaleč nista bila odločilna akterja.
Približno vemo, kakšne so vaše pristojnosti apostolskega administratorja, kakšne pa so vaše konkretne naloge? Kaj je tisto, kar se od vas pričakuje, da boste naredili do imenovanja novega nadškofa?
Moja naloga je predvsem, da po ustaljenih pravilih skupaj z apostolskim nuncijem pripravljam pot novemu nadškofu ter s sodelavci poskrbim za kolikor se da normalen potek duhovnega poslanstva škofije. Še težja naloga pa je stabilizirati zelo načeto finančno podobo nadškofije. Na to temo sem imel že dva pogovora s sodelavci, kar najhitreje pa bomo poskušali odgovoriti na vedno nove očitke o milijardi in še več evrov dolga, ki se vlečejo vse od objave v časniku L'Espresso. Tu je veliko nejasnosti in ribarjenja v kalnem, predvsem pa tendencioznih podtikanj. Izkušeni in neodvisni finančni strokovnjaki nam pomagajo iskati realno sliko ter ločiti obveznosti nadškofije in obeh Zvonov, ugotoviti, kakšne so medsebojne povezave, kako je vse skupaj teklo ter kdo je bil za kaj odgovoren.
Ugibanja in podtikanja so morda posledica tega, da se je nadškofija v preteklih letih precej zaprla sama vase.
Tudi to drži. Nihče si namreč ni upal dregniti v vse skupaj, če ni imel dobre strokovne podlage. Prav zato bomo poskušali to storiti zdaj in to potem tudi zagovarjati, saj bodo nato zagotovo pri vsem skupaj prišli na vrsto še pravosodni organi in ostali, ki morajo razčistiti zadeve. Jasno pa je, da smo se že in se še bomo opravičili vsem, ki so utrpeli kakršnokoli škodo. Res je, da je kriza prizadela tudi druge vlagatelje v finančne naložbe, a Cerkev bi morala biti moralno neoporečna, zato se od nas upravičeno pričakuje več.
Menite, da bo kdaj znana realna številka, kako globoko je zabredla nadškofija?
Prepričan sem, da bo in mora priti do tega. Za to si bom sam zelo prizadeval, saj mi je hudo, da smo prišli tako daleč. Prišli bomo z dejstvi in poskušali rešiti, kar se rešiti da.
Se lahko zgodi, da Maribor ostane brez nadškofije, o čemer se je v preteklosti tudi že ugibalo?
To se je v cerkveni praksi že dogajalo, a se bomo trudili z vsemi močmi, da se kaj takega ne bi zgodilo. Gre vendarle za Slomškovo dediščino in eno najstarejših slovenskih škofij, ki ni pomembna zgolj s cerkvenega vidika, pač pa tudi narodnostnega.
Se vam zdi, da so slovenski verniki zaradi vsega skupaj izgubili vero ali so izgubili zgolj zaupanje v cerkveno institucijo?
Predvsem v slednjo, kar je prav tako škoda in nam je žal. Ampak tako pač je, zato se moramo potruditi, da bo ta spet dobila pravi obraz Jezusa Kristusa - Dobrega pastirja in usmiljenega samarijana.
Vsi niso bili takega mnenja. Moralni teolog Ivan Štuhec je izražal nekaj skepse do teh ukrepov.
On meni, da je bilo vse skupaj preostro. In res je ostro, a evangeliju ne gre nasprotovati, saj bi to bilo napačno in nevarno za Cerkev.
Pričakujete, da bo novi nadškof znan kmalu, ali bi sami sprejeli to nalogo?
Praksa je zelo različna. Sam si želim, da bi se to zgodilo zelo hitro in bo moja služba hitro končana. Sam naloge ne bi sprejel. Sem škof v Celju, ob tem pa so pomembna tudi leta. Imam 70 let, zato to nima smisla in bo treba najti mlajšega človeka.
