Prav tako se v primerjavi s svojimi konkurenti slabo odrežejo kitajske letalske družbe, poroča CNN. Če imate torej natančno določen urnik, se Kitajski raje izognite. Na samem dnu seznama večjih svetovnih letališč je po točnosti pekinško mednarodno letališče. Junija je od tam le 18,3 odstotka letal poletelo točno. Okoli 42 odstotkov letov iz Pekinga je ob tem imelo 45 ali več minut zamude.
Drugo najslabše je mednarodno šanghajsko letališče Hongqiao. Junija je bilo tam točnih le pičlih 24 odstotkov odhodnih letov, medtem ko je letališče pred šestimi meseci zabeležilo 38,9-odstotni delež točnih odhodov.
Prav nobeno od kitajskih letališč, katerih podatke je pregledal FlightStats - vključno z letališči Guangzhou, Kunming, Nanjing in Chengdu - ni uspelo zagotovili vsaj 50-odstotne točnosti poletov.
Med azijskimi letališči sta se sicer za tisti z najmanj zamudami izkazali letališče v Osaki (95,88 odstotka) ter letališče Haneda v Tokiu (95 odstotkov).
Po točnosti najboljša severnoameriška letališča so Honolulu (86,29 odstotka), Vancouver (86,18 odstotka) in Salt Lake City (85,55 odstotka). V Evropi pa so na vrhu lestvice najbolj točnih Amsterdam (83,52 odstotka), München (83,35 odstotka) ter Dunaj (82,15 odstotka).
Poleg letališč so se v primerjavi s konkurenco slabo odrezale tudi kitajske letalske družbe.
Medtem je kitajska družba China United Airlines točnost izkazala le v 27 odstotkih vseh letov. Veliko zamud je bilo tudi pri Air China in China Southern.
Sicer pa so se pri točnosti najbolje izkazale manjše letalske družbe. V severnoameriški regiji je bila najboljša Hawaiian Airlines (92,2 odstotka), v Evropi pa so bile najboljše Binter Canarias (99,41 odstotka), Malmö Aviation (95,56 odstotka) in KLM Cityhopper (93,6 odstotka). V Aziji je bila najuspešnejša Air Busan (96,77 odstotka).
Časnik South China Morning Post sicer ugotavlja, da je slab rezultat kitajskih letališč posledica pretiranega vojaškega nadzora nad zračnim prostorom in slabega urbanega načrtovanja. Časnik izpostavlja, da je kakih 80 odstotkov kitajskega zračnega prostora rezerviranega za vojaško uporabo, medtem ko za večino drugih držav velja ravno obratno.
