Obama je tudi vztrajal, da sta oba programa pregledna, kar se ne sklada z besedami velikega dela članov ameriškega kongresa, ki so bili presenečeni nad razsežnostmi vohunjenja vlade oziroma agencije za nacionalno varnost (NSA). O programu sta pretekli teden poročala časnika The Guardian in Washington Post, ki sta dobila podrobnosti od nekdanjega uslužbenca Cie in pogodbenega analitika NSA Edwarda Snowdna.
Snowden se je pred javnim ali tajnim maščevanjem ameriške vlade zatekel v Hongkong. V ponedeljek je s pomočjo Guardiana v spletni klepetalnici odgovarjal na nekatera vprašanja. Med drugim je dejal, da ameriške oblasti zelo pretiravajo, ko govorijo o uspešnosti tajnih programov nadzora. Navajajo primer aretacije Nadžibulaha Zazija leta 2009, ki je skušal razstreliti newyorško podzemno železnico.
Snowden je dejal, da bi ga lahko ujeli tudi na druge načine. To je za PBS posredno priznal tudi ameriški predsednik, a je dodal, da jim program nadzora daje veliko večje možnosti za preprečitev katastrof.
Snowdna je za izdajalca poleg drugih označil tudi nekdanji ameriški podpredsednik Dick Cheney. "Če te Cheney označi za izdajalca, je to največja čast, ki lahko doleti ameriškega državljana. Bolj ko takšni, kot je, zganjajo paniko, bolje nam gre," je sporočil Snowden.
Obama se je v pogovoru za PBS zavzel za javno razpravo o ravnotežju med pravico do zasebnosti in nacionalno varnostjo. Dejal je, da je ustanovil poseben odbor za zasebnost in državljanske svoboščine od katerega želi, da postavi strukturo nacionalnega pogovora ne le o dveh programih, ki sta prišla v javnost, ampak na splošno o problemu kopičenja velike količine podatkov, kar ni omejeno le na vladne ustanove.
Predsednik ZDA ima prav, kar kaže tudi odnos večine Američanov do razkritja programov nadzora. Večine to sploh ne skrbi, še posebej ob tem, da se zavedajo, da zasebnosti danes skoraj več ni. Podjetja spremljajo uporabnike interneta in ugotavljajo njihove nakupovalne navade, hekerji pa vdirajo v sisteme in kradejo bančne podatke ali pošiljajo viruse.
Kljub temu zagovornike državljanskih pravic in svoboščin, kot je ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU), ki na sodišču zahteva konec programov nadzora, početje vlade v slogu Orwellovega velikega brata zelo skrbi. Snowden je dejal, da je imel med svojim delom dostop do vseh mogočih podatkov o komerkoli.
Obama trdi, da zlorab ni, ker gre vse preko sodišča, vendar pa je posebno sodišče (Fisa), ki potrjuje naloge za nadzor prav tako tajno. Programe nadzora je v ponedeljek malce presenetljivo kritiziral newyorški policijski komisar Ray Kelly. Presenetljivo zato, ker je tudi sam vodil podoben program tajnega nadzora nad muslimani v mestu in okoliških državah ter trdi, da je to povsem zakonito in potrebno.
Kelly je v ponedeljek menil, da Snowdnova razkritja kažejo, da znotraj NSA sploh ni nadzora nad ljudmi, ki imajo dostop do informacij o Američanih. Sicer Kelly meni, da ni nobene potrebe po skrivanju. Američani bi menda sprejeli prisluškovanje, če bi jim lepo razložili, da vsakič, ko dvignejo slušalko, to posluša vlada.
