Priče tožilstva razlagajo, kako veliko škodo nacionalni varnosti je naredil 25-letni vojak. Manningu grozi dosmrtni zapor, če bo obsojen zaradi pomoči sovražniku. Seštevek drugih 20 točk obtožnice pa lahko prav tako pomeni, da ga več ne bo na prostost. Manning priznava, da je WikiLeaksu predal okoli 700.000 dokumentov o vojni v Iraku in Afganistanu ter diplomatske depeše State Departmenta. Zanika, da bi imel namen škodovati ZDA, ampak pravi, da je zadeve spravil v javnost, da Američani vidijo, kaj vse se počne v njihovem imenu.
Manning pred vojaškim sodiščem v oporišču Fort Meade pri Washingtonu med drugim zanika, da bi z vladnega računalniškega sistema snel podatke o 74.000 vojakih, ki so bili na začetku leta 2010 v Iraku. Tožilci so prenehali z dokazovanjem, da je to storil zaradi materialne koristi, predstavili pa so priče, ki so razlagale kako škodljivo je lahko to, če pride v roke sovražniku.
Računalniški analitik Armand Rouillard je trdil, da lahko sovražnik po tako imenovanem globalnem vojaškem imeniku, kjer so imena, čini, elektronski naslovi in drugi podatki o vojakih, pride do informacij, ki jih lahko izkoristi za malopridnosti. Vojakom menda lahko pošlje računalniške viruse in tako okuži sistem.
Pričala sta tudi nekdanji poveljnik taborišča Guantanamo in analitik, ki sta trdila, da je bila objava podatkov o ujetnikih na Kubi izjemno škodljiva za nacionalno varnost. Kontraadmiral David Woods je povedal, da so bili razkriti obveščevalni viri, analitik Jeff Motes pa je povedal, da je Manning posredoval osebne podatke o ujetnikih.
Vojaška sodnica polkovnica Denise Lind je povedala, da bo do 26. junija konec predstavljanja dokazov in zaslišanja prič. Tožilci in odvetniki se bodo naslednje dni posvetili pisnim dokazom 17 prič.
Svet
Grozi mu dosmrtna kazen...
Ameriški vojaški tožilci so do ponedeljka, ko se je začel tretji teden sojenja vojaku Bradleyju Manningu zaradi predaje zaupnih dokumentov spletni strani WikiLeaks, predstavili 50 od skupaj 140 prič, kolikor jih imajo na seznamu.
Reuters
