"Grške oblasti so na področju zmanjševanja fiskalnih in zunanjih neravnovesij ter krepitve konkurenčnosti naredile hvalevreden napredek," je v petkovi izjavi poudarila generalna direktorica IMF Christine Lagarde.
Poleg tega Atene po njenih besedah ostajajo zavezane uveljavljanju strukturnih reform, s katerimi želijo povečati produktivnost, ter spremembam na področju davkov in javne uprave, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Lagardova je v tej luči ocenila, da je Grčija na dobri poti, da izpolni ambiciozen načrt uravnoteženja javnih financ in letošnje javnofinančne cilje.
Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je medtem v petek ob obisku v Atenah dejal, da bi lahko evrske države, če bodo grške oblasti še naprej izpolnjevala pogoje iz programa pomoči, o novem delnem odpisu grškega dolga razpravljale aprila 2014.
Grčiji je sicer že lani uspelo z menjavo obveznic dolg države znižati za več kot 100 milijard evrov oz. za skoraj tretjino. Izgube so tedaj utrpeli zasebni upniki, med drugim zasebne banke in pokojninski skladi.
Z vsemi temi ukrepi želijo preprečiti, da bi grški javni dolg prihodnje leto dosegel že 190 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Lani je sicer glede na podatke tamkajšnjega statističnega urada znašal 156,9 odstotka BDP, leta 2011 pa 170,3 odstotka BDP.
Grčija je lani dobila tudi dovoljenje za podaljšanje časa za izpolnitev fiskalnih ciljev iz programa pomoči za dve leti, torej do leta 2016. Do tedaj naj bi tudi spravila javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke BDP, torej pod zgornjo mejo po paktu o stabilnosti in rasti.
Dijsselbloem pred nedavnim ni izključil možnosti, da bi Atenam, če bo to potrebno, ta čas še dodatno podaljšali.
Grčija je od leta 2010 od EU in Mednarodnega denarnega sklada prejela že za 240 milijard evrov pomoči.
