Pojasnila je, da je treba tovrsten neodvisni pregled v vsakem primeru opraviti pred prenosom slabih terjatev na družbo za upravljanje terjatev bank. Vsakršna revizija je najbolj optimalna v primeru, če je narejena pred porabo davkoplačevalskega denarja, je dodala.
Kakršenkoli zunanji pregled neke tretje osebe se sicer vedno izvede v banki sami, ker se lahko samo tako zagotovi dostop do vseh potrebnih podatkov. "To je vedno pregled, ki se izvaja na mestu samem," je pojasnila viceguvernerka.
Glede različnih številk o kapitalskih potrebah državnih bank, ki krožijo po svetu, je pojasnila, da so vse številke posledica različnih predpostavk, po katerih različne institucije izračunavajo, "kaj bi bilo, če bi bilo tako".
Da bi te številke lahko presojali, je treba natančno pogledati predpostavke, zato Banka Slovenije doslej ni objavljala podrobnosti mikro in makro stres testov. Več številk lahko povzroči večjo zmedo, je dejala.
Medja je pojasnil, da zelo tesno sodelujejo z ministrstvom za finance in medresorsko komisijo, ki spremlja in odloča o merilih in ukrepih v skladu z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. "Imamo napoved in sporočilo finančnega ministrstva, tako da kar precej dobro vemo v tem trenutku, kako naj bi ta pregled potekal," je pojasnil.
Kot je dejal, ta pregled še ne poteka, začel pa naj bi se v najkrajšem možnem času. Šlo bo res za popolnoma neodvisen pregled. "Zagotoviti moramo dostop do vseh podatkov in ta pregledovalec si bo potem ustvaril svoje mnenje," je dejal prvi mož največje slovenske banke.
Ob tem je spomnil, da je določen delež slabih posojil v bančnih bilancah normalna stvar. Ta delež naj bi bil manjši od desetih odstotkov, v NLB pa si želijo, da bi bil precej nižji od te številke.
Medja se sicer zaveda, da vsaj prvi prenos slabih terjatev na t.i. slabo banko ne bo dovolj, da bi prišli do te številke. Dobršen del tega bo ostal v banki in za to, tako Medja, bodo morali poskrbeti sami. "To bomo in že aktivno delamo," je dejal.
Medja meni, da želi Bruselj do natančnih podatkov o obsegu problema v slovenskem bančnem sistemu priti tudi zato, ker EU v tem trenutku ne želi sprejemati napačnih odločitev. Spomnil je, da se ocene glede kapitalskih potreb slovenskih bank pri različnih institucijah razlikujejo, npr. ocene Banke Slovenije in bonitetnih agencij.
Ekonomist Jože Damijan je ocenil, da bonitetne agencije ne morejo imeti tako dobrih podatkov kot Banka Slovenije in banke same, ker nimajo neposrednega dostopa do teh podatkov.
Naredijo lahko zgolj simulacije na podlagi makroekonomskih gibanj. Na trgu kroži veliko informacij in trgi po njegovem poberejo najslabše. "A za to stanje smo krivi sami, ker se nismo pravočasno lotili te sanacije," je dejal.
Damijan zaradi ustanovitve t.i. slabe banke sicer ne čuti olajšanja, ker smo vmes izgubili štiri leta. "Namen slabe banke je, da se to naredi takoj," je dejal in dodal, da je po štirih letih skrajni trenutek, da to naredimo. Damijan si sicer ne predstavlja, da bi se lahko prenos slabih terjatev začel že junija, ker je to zelo kompleksna naloga.
Prepričan je, da je Slovenija tri največje slovenske banke - poleg NLB sta to še Nova Kreditna banka Maribor in Abanka Vipa - načeloma sposobna sanirati sama, je pa vprašanje, kako učinkovito in kako hitro bomo to izvedli.
Po njegovem mnenju bo ključnih naslednjih šest mesecev, pri čemer je opozoril, da bomo v primeru sprožitve postopka zaradi makroekonomskih neravnovesij umaknjeni s trgov. Tudi Zadravec Caprirolo je prepričana, da smo to sposobni narediti sami.
