Svojci žrtev so ob tej priložnosti položili cvetje in prižgali sveče ob spomeniku černobilskih žrtev v kraju Slavutič, kakih 50 kilometrov od kraja nesreče, kjer so živeli številni uslužbenci elektrarne.
Spominska slovesnost je potekala tudi v Kijevu, kjer so se prav tako zbrali svojci žrtev in predstavniki ukrajinskih oblasti. "Spomin na tragedijo poziva k enotnosti in utrditvi prizadevanj vlade in družbe za rešitev težav pri uresničevanju projektov za vzpostavitev okoljsko varnega sistema v Černobilu," je v sporočilu za javnost poudaril ukrajinski predsednik Viktor Janukovič.
Ukrajinske oblasti so lani začele z gradnjo trajnega pokrova, ki bo nadomestil začasni pokrov iz betona in kovine. Ta je bil zgrajen na hitro po nesreči in je poln razpok.
"Novi pokrov je naša prihodnost, to je nekaj, na kar čakamo vrsto let," je dejal namestnik tehničnega direktorja za varnost v černobilski elektrarni Aleksander Novikov.
20.000-tonska struktura, ki se bo raztezala na 257 metrih, naj bi po načrtih zdržala celo stoletje. Njena gradnja naj bi stala 990 milijonov evrov, končana pa naj bi bila oktobra 2015.
26. aprila 1986 ob 1.23 je eksplozija med izvajanjem varnostnega preizkusa uničila četrti reaktor nuklearke v Černobilu. Radioaktivne snovi, ki so v desetih dneh po eksploziji ušle v ozračje, so močno onesnažile Ukrajino ter še Belorusijo in Rusijo, radioaktivni oblak pa je zajel praktično vso Evropo, od Skandinavije na severu do Slovenije, Italije in Nemčije na zahodu Evrope.
O tem, koliko naj bi bilo skupaj žrtev nesreče, se ocene močno razlikujejo. Po nekaterih navedbah je zaradi posledic sevanja umrlo več kot 100.000 ljudi, po drugih pa morda največ 10.000.
