Na letni ravni je bil padec marca 0,8-odstoten, kar je enako kot februarja, kažejo danes objavljeni podatki Evropske centralne banke (ECB).
Povprečno se je obseg posojil v obdobju med januarjem in marcem v območju z evrom v primerjavi z enakim obdobjem lani prav tako skrčil za 0,8 odstotka.
Kljub umirjanju razmer na finančnem trgu v območju evra, ki se kljub ciprskemu šoku nadaljuje, in kljub obsežnim ukrepom ECB za zagotavljanje likvidnosti bančnemu sistemu se to tako za zdaj še ne pozna pri financiranju realnega sektorja. A razlike med članicami so velike in podjetja so v velikem finančnem krču predvsem v ranljivejših članicah.
Ta razkorak na evrskem finančnem trgu je ena največjih skrbi za osrednjo denarno ustanovo območja evra, zato trgi in analitiki v naslednjih mesecih pričakujejo dodatne ukrepe za izboljšanje finančnih tokov v gospodarstvo. Ob tem se ugiba, da bi svet ECB že prihodnji četrtek lahko znižal ključno obrestno mero za območje evra.
A ob veliki razcepljenosti finančnih trgov v evrskem območju dejansko trenutno ne pomaga dejstvo, da je ključna obrestna mera na rekordno nizki ravni 0,75 odstotka, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti pa pri nič odstotkih.
Ob vsem dodatnem denarju v obtoku, ki je posledica ukrepov ECB, se krepi količina denarja v obtoku. A marca je bila medletna rast z 2,6 odstotka za 0,5 odstotne točke nižja kot februarja in za 0,9 odstotne točke nižja kot januarja.
Trimesečno povprečno gibanje M3, ki statistično zmanjša vpliv izrednih dogodkov, je med januarjem in marcem kazalo na triodstotno rast, kar je precej manj kot ob koncu lanskega leta.
Agregat M3 vključuje gotovino v obtoku in vpogledne vloge, vloge z dogovorjeno zapadlostjo do dveh let in vloge na odpoklic do treh mesecev ter repo posle in dolžniške vrednostne papirje z zapadlostjo do dveh let.
ECB M3 uporablja kot ključni kazalec srednjeročne inflacije; v tej luči ga upošteva pri določanju ključne obrestne mere. Upadanje njegove rasti bi lahko odprlo prostor za dodatno znižanje cene denarja.
ECB je danes ločeno predstavila tudi rezultate študije o dostopnosti finančnih sredstev za mala in srednja podjetja. Anketa je zaobjela 7510 podjetij, izpeljana pa je bila februarja in marca.
Med lanskim oktobrom in letošnjim marcem so mala in srednja podjetja v območju evra ohranila dinamiko povpraševanja po bančnih posojilih, ob tem pa jih je še vedno precejšnja večina poročala o poslabšanju dostopnosti posojil. Kot pozitivni znak se je število takih podjetij vseeno nekoliko zmanjšalo.
Manj podjetjem so tudi zavrnili prošnje za posojila, manjši delež pa jih je dostopnost financ navedlo kot največjo težavo. Tudi ta anketa pa kaže na velike razlike po posameznih članicah in priča o tem, da so mala in srednja podjetja pri dostopu do finančnih sredstev v slabšem položaju kot velika.
