Če do zdaj niso imeli sistematiziranega dostopa do bančnih podatkov osumljenih utajevanja davkov, bodo po novem morale banke in druge finančne inštitucije davčnim organom redno pošiljati podatke o poslovanju svojih komitentov.
Zakonodajo so sprejeli pod vlado tehničnega premierja Maria Montija, v torek pa je prvi davkar v državi Attilio Befera podpisal še pravilnik, s katerim je nov nadzorni sistem nad transakcijskimi računi Italijanov zaživel tudi v praksi, poročajo italijanski mediji.
Obveznost poročanja se ne nanaša zgolj na banke. V sistem so vključene tudi italijanska pošta, različni finančni posredniki, investicijske družbe, hranilnice in pokojninske družbe.
Davčni organi bodo tako imeli vpogled v vse uradne finančne transakcije posameznikov, od prilivov na transakcijske račune preko denarnih vlog in varčevanja za pokojnino do nakupov vrednostnih papirjev in zlata.
Uvajanje davčnega "velikega brata" se je v praksi sicer nekoliko zavleklo. Prve podatke bi morala agencija za davke prejeti že do aprila letos, a so rok posredovanja podatkov prestavili na konec oktobra.
Do takrat bodo finančne inštitucije morale posredovati podatke za leto 2011, v vseh prihodnjih letih pa bodo podatke za preteklo leto morale posredovati do začetka aprila.
Novi sistem bo po pričakovanjih agencije za davke močno olajšal odkrivanje davčnih utajevalcev. Do zdaj namreč davčni inšpektorji niso imeli dostopa do poslovanja komitentov na transakcijskih računih in so lahko takšen vpogled zahtevali šele z uvedbo postopka proti komitentu, osumljenemu utaje davkov.
Po novem bodo lahko enostavno preverjali odstopanja med dohodki in odhodki komitentov in če bodo slednji presegali prve, bo agencija lahko posameznika poklicala na zagovor.
Sistem za zdaj sicer ne predvideva obveznosti posredovanja podatkov o finančnih transakcijah med letoma 2001 in 2010, ko so Italijani lahko zahvaljujoč davčni amnestiji v domovino spravili na milijarde evrov nezakonitega kapitala.
A na agenciji obljubljajo, da se bodo lotili tudi tega občutljivega vprašanja.
