A še vedno ji žuga zaradi korupcije. Komisija je v poročilu pozdravila tudi dogovor Slovenije in Hrvaške o reševanju problema Ljubljanske banke, ki je bil ena zadnjih ovir na hrvaški poti do cilja.
Evropski komisar za širitev Štefan Füle prav zdaj poročilo predstavlja na izredni seji hrvaške vlade, sklicani posebej za to priložnost. Že to je bilo očitno znamenje, da bo poročilo pozitivno.
Ocena Bruslja se glasi: "Komisija je prepričana, da bo Hrvaška 1. julija 2013 pripravljena na članstvo v EU." Vseh zavez v celoti sicer na tej točki še ne izpolnjuje, a komisar Füle ji zaupa, da jih bo uresničila pravočasno.
Pri tem pa ji je zažugal, da od nje "pričakuje nadaljnje rezultate na področju pravne države, še posebej v boju proti korupciji".
Komisija sicer v poročilu ugotavlja, da Hrvaška "na splošno izpolnjuje zaveze in zahteve, ki izhajajo iz pristopnih pogajanj, v vseh poglavjih, ter da je dokazala zmožnost izpolniti vse druge zaveze pravočasno, torej do vstopa".
Hrvaška je po oceni Bruslja tudi izpolnila deset prednostnih nalog, ki jih je dobila v prejšnjem poročilu, objavljenem oktobra lani, in ki so jih hrvaški mediji poimenovali "deset božjih zapovedi".
Hrvaška je tako izpolnila zahteve, povezane z ladjedelnicami Brodosplit, 3. maj in Brodotrogir, izboljšala učinkovitost pravosodnih mlinov in izvrševanje sodb, vzpostavila komisijo za navzkrižje interesov, sprejela zakon o dostopu do informacij in strategijo o migracijah, dosegla cilje o zaposlovanju obmejne policije in sprejela zakonodajo za zagotovitev izvajanja zakonodaje o policiji ter izboljšala sposobnost prevajanja in revidiranja pravnega reda unije.
Samo pri eni nalogi komisija ni ocenila, da je že izpolnjena, temveč ugotavlja, da bo uresničena v zelo bližnji prihodnosti - vzpostavitev mejnih prehodov pri Neumu.
Pozitivna ocena bi morala zagotoviti ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe, podpisane decembra 2011, v vseh članicah unije. Tega še niso storile Nemčija, Danska, Nizozemska, Belgija in Slovenija, ki je tik pred koncem procesa.
Po zastoju v hrvaških pristopnih pogajanjih zaradi vprašanja njene meje s Slovenijo se je tik pred ciljem na poti Hrvaške v unijo zapletlo še zaradi Ljubljanske banke, saj je Slovenija ratifikacijo hrvaške pogodbe pogojevala z rešitvijo tega problema, ki je bil na koncu pospravljen v predal s podpisom posebnega memoranduma.
Komisija je danes v poročilu "pozdravila" podpis memoranduma Slovenije in Hrvaške marca letos, ki opredeljuje "vzajemno sprejemljivo rešitev vprašanja prenesenih deviznih prihrankov zagrebške podružnice Ljubljanske banke".
Hrvaška je prva država, za katero je unija zaradi slabih izkušenj z Romunijo in Bolgarijo uvedla poseben mehanizem nadzora v obdobju po podpisu pristopne pogodbe pa do polnopravnega članstva, v sklop katerega sodi tudi današnje poročilo. Zato Zagreb računa na to, da posebnega nadzora po vstopu ne bo. A poročilo je Bruselj pripravil na pobudo in za članice unije, ki imajo zadnjo besedo.
Pri nadzoru po podpisu pogodbe je bila komisija še posebej pozorna na tri najbolj problematična področja: konkurenca, pravosodje, pri čemer je Bruselj Hrvaško vseskozi opozarjal in jo še vedno opozarja na pomen boja proti korupciji, ter notranje zadeve, kamor na primer sodijo priprave na schengen in zaščita zunanje meje unije.
Nadzor je vključeval redno, šestmesečno poročanje o izvajanju zavez Hrvaške na omenjenih področjih. Komisija je pred današnjim pripravila že dve poročili, objavljeni aprila in oktobra lani.
Komisija v poročilu poudarja, da članstvo v EU ponuja številne pomembne priložnosti Hrvaški in uniji. "Te priložnosti je sedaj treba izkoristiti, tako da bo sodelovanje Hrvaške v EU uspešno - v dobro Hrvaške, regije Zahodnega Balkana in celotne EU," je Bruselj položil Hrvaški na srce ob blagoslovu njenega vstopa v unijo.
