Zgodbo v Kinološkem društvu reševalnih psov Celje je začela pisati z labradorko Xano. Čeprav je po poklicu kozmetična tehnica, je svojo strast našla v šolanju psov. V pasji šoli kinološkega društva tako že devetnajst let dela kot inštruktorica in vodi tečaje ter tudi individualne ure. "S psi se ukvarjam že celo življenje. To me je zanimalo že od nekdaj in mi je v veliko veselje," je uvodoma povedala Neda, ki s psi ni obkrožena le v službi, temveč tudi doma.
Poln dom ljubezni
Da pri Palavrićevih doma ni nikoli dolgčas, samo po sebi priča to, da imajo šest psov. Najstarejša med njimi je desetletna nemška kratkodlaka ptičarka Cuba, ki se je, kot se pošali Neda, pred kratkim upokojila. "Bila je reševalni pes, nekajkrat je zmagala tudi na državnih tekmah rally obedience po programu RO-I," je povedala. "Cuba je pes, ki sem si ga vedno želela. Ima super značaj, njena najboljša vloga v življenju pa je bila zagotovo, ko je nastopila v videospotu Eve Boto. To se je zgodilo povsem naključno. Nikoli je nisem šolala za to, prav tako ni imela veliko izkušenj, a se je odlično odrezala."
Imajo tudi štiriletnega border collija Inka, ki je prav tako reševalni pes. Opravljene ima izpite prve stopnje za reševanje v ruševinah in naravi, kar pomeni, da je usposobljen za iskanje v resničnih situacijah. Prav tako jim družbo delata dva belgijska ovčarja, ki ju učijo zahtevnega pasjega športa IGP, ki je sestavljen iz sledenja, poslušnosti in obrambe. Dveletni Nitro je že opravil izpit bbh, ki je predpogoj za izpit IGP prve stopnje, polletni Rocky se s tem športom še spoznava. "Rocky ni bil načrtovan, temveč je prišel v našo družino potem, ko so njegovi prejšnji lastniki ugotovili, da ga ne morejo obvladati, in so nam ga podarili. Je pravzaprav od moža, nameravali smo ga izšolati in ga dati v vojsko ali policijo, ampak se je mož nanj zelo navezal in tako je ostal pri nas. Šolamo ga tudi za reševalnega psa," je povedala Neda in dodala, da je kot mladiček trenutno navdušen nad vsem. Palavrićevi imajo prav tako dva turška razstavna kangala, Erosa, ki je star tri leta, in Ero, ki je stara deset mesecev. Ta sicer nista z njimi v stanovanju, saj potrebujeta več prostora za gibanje.
Šolanje reševalnih psov
Šolanje za reševalnega psa sicer zahteva ogromno časa, poudari Neda. Pes mora biti posebej izšolan, da pomaga reševati izgubljene, pogrešane, poškodovane ali ujete ljudi. Pasma pri tem ne igra velike vloge, med reševalnimi psi namreč najdemo tudi mešance. Ključna sta značaj in velikost.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Med reševalnimi psi se sicer med pasemskimi v zadnjih letih najpogosteje pojavljajo vse vrste prinašalcev in border colliji, nemške kratkodlake ptičarje pa so v zadnjem času nadomestili belgijski ovčarji.
In kako je videti učenje za reševalnega psa? "Naši psi iščejo splošen človekov vonj ter z laježem nakažejo človeka, ki čepi, leži ali kleči. Učimo jih skozi igro. V procesu učenja uživajo in to je glavni cilj celotnega šolanja. Za nagrado nato dobijo hrano ali igračo. Med šolanjem ogromno časa preživimo v gozdovih in ruševinah, kjer se skrivamo psom. Ti morajo obvladati tudi poslušnost na poligonu in premagovanje ovir. Celotna slika šolanja za reševalnega psa je obsežna. Do prvega izpita traja povprečno dve leti," je poudarila Neda.
Šolanje IGP ni takšno, kot je videti
Zelo zahtevno je tudi šolanje psa s programom IGP, ki velja za kraljevi šport, ki poudarja pasjo inteligenco in delovno sposobnost. Program je sestavljen iz treh disciplin – sledenja, poslušnosti in obrambe – ter iz treh stopenj, ki so ločene po težavnosti. "Na vsakem izpitu mora pes opraviti vse tri discipline pozitivno. Vsaka disciplina ima svoje zahteve, zato je IGP kot celota zelo težek predvsem v smislu vztrajnosti in predanosti. Če se tega lotiš resno, terja ogromno časa," je povedala Neda, ki se s tem šolanjem šele spoznava. Za pse IGP sicer šolajo večinoma belgijske ovčarje malinoise, nemške ovčarje, rotvajlerje in tudi dobermane.
A šolanje IGP ni takšno, kot si predstavljajo ljudje, poudari Neda. "Ljudje mislijo, da gre za to, da psi grizejo, kažejo zobe in s tem dvigujejo lastnikov ego, a je vse drugo bolj pomembno kot to. Sama vedno rečem, da se v procesu šolanja človekov ego zbije in ne dvigne. Gre namreč za zahteven proces, v katerem mora pes pokazati ogromno obvladovanja nagona in samozavesti."
Razstavni kangali
Palavrićevi veliko časa preživijo tudi z dvema turškima kangaloma, s katerima se udeležujejo razstav v Sloveniji, letos se jih nameravajo udeležiti tudi v sosednjih državah. "Mož Alen je starejšega kangala Erosa vodil na razstavah, še preden ga je posvojil. Ko je umrla njegova lastnica, se je odločil, da bo prevzel njegovo lastništvo in skrbeli zanj. Alen ga tako še vedno vodi na razstave," je povedala Neda. Eros je sicer na razstavah v Sloveniji pri svojih dveh letih že dosegel vse, kar lahko, zato ga bodo že letos na razstave peljali tudi v druge bližnje države. Tudi dobrih deset mesecev stara psička Era, ki so jo dobili lani, je že osvojila naziv mladi up, visoke uvrstitve je zabeležila tudi na lanski razstavi psov v Celju.
