Zelo pogosto je domače branje povezano z vprašanji, zakaj je treba brati točno določene knjige. Ključno vlogo pri izbiri za domače branje imajo učitelji. Učni načrt sicer navaja avtorje, ki naj bi jih učenci spoznali, vendar jim hkrati pušča precej svobode pri izbiri konkretnih besedil.
Na Osnovni šoli Cirkulane-Zavrč se učiteljica slovenščine Laura Mohorko Kumer pri izbiri domačega branja zavzema za to, da so besedila učencem čim bolj zanimiva in blizu, kar pomaga povečati njihov interes za branje. Že v začetku šolskega leta učence seznani z literaturo in priporočilnim seznamom, ki ga učiteljice slovenščine sooblikujejo v skladu z veljavnim učnim načrtom, aktualnimi seznami Društva za bralno značko ter šolsko knjižničarko. "Ob tem seveda sledim tudi knjižnim novitetam in interesom generacije otrok. Pri izbiri jih poskušam čim bolj navdušiti. Včasih je dovolj že, če jim rečem, da se bodo v knjigi zagotovo našli," je poudarila Mohorko Kumrova.
Knjige, ki jih določi za domače branje, pogosto omogočajo tudi izbiro med več naslovi, kar spodbuja učence, da sami raziskujejo in izberejo tisto, kar jih najbolj pritegne. "Zavedam se, da morda nekdo rad bere fantastične zgodbe, spet drugemu bolj leži 'odkrivanje' realističnega sveta."
Priporočilni seznam sestavi tako, da zajame tako domače kot tuje avtorje, pri čtivu pa upošteva različne žanre, vsebine in razvojno stopnjo učencev. V obdobju zadnje triade so na primer priljubljene knjige, ki obravnavajo teme, kot so zaljubljenost, upor, ločitve staršev, kriza v šoli, saj se učenci v njih pogosto prepoznajo. "Morda jim prav knjiga ponuja beg iz vsakdana in postreže s kakšno rešitvijo," je še dodala učiteljica. Poleg zanimivosti in prilagoditve starostni stopnji učencev je pomembno tudi, da so knjige kakovostne. Pri tem se upoštevajo seznami nacionalno pomembnih nagrad za mladinsko književnost in strokovno verodostojni priporočilni seznami, npr. Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo.
Reporter.si
Ko voda pokaže moč: Kaj nas brani pred naslednjo naravno katastrofo?
Branje slovenskih klasikov je obvezno
Učni načrt za književnost določa, da učenci v posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih spoznajo dela določenih avtorjev. Od 6. do 9. razreda morajo biti obravnavani klasiki, kot so Levstik, Voranc, Jurčič, Kersnik, Kette, Kosovel, Trubar in Gregorčič, ter novejši avtorji, kot sta Lainšček in Rozman Roza. Kljub tem obveznostim imajo učitelji še vedno dovolj svobode, da seznam obogatijo z delom, ki ga sami ocenijo kot primernega in zanimivega za učence. Domače branje po besedah Mohorko Kumrove ni le obveznost, temveč tudi priložnost za učence, da spoznajo nove svetove in razvijajo bralne navade. "Pomembno je, da knjige učence pritegnejo, saj bomo le tako na stran bralcev pridobili več otrok," je poudarila Laura Mohorko Kumer.
Vsako šolsko leto je treba prebrati vsaj tri knjige
Na Zavodu RS za šolstvo so pojasnili, da imajo sicer učitelji pri izbir književnih besedil avtonomijo, pri čemer pa morajo upoštevati kakovost besedil (upoštevajo se nagrade za mladinsko književnost in priporočilni seznami), raznovrstnost vsebine in zvrsti (poezija, pripovedništvo, dramatika, ter teme za osebni in družbeni razvoj), primernost za starostno stopnjo učencev ter individualne razlike v bralnih sposobnostih. "Pri pouku naj bo število obravnavanih besedil smiselno, obravnava pa poglobljena, tudi z večkratnim branjem. Učenci naj doma preberejo vsaj tri raznovrstna besedila na leto, četrto pa je lahko tisto, ki ga obravnavajo pri pouku. Za napredne bralce lahko učitelj predlaga dodatna besedila. Pouk naj vključuje uvodne motivacije in metode, ki spodbujajo doživljanje, domišljijo in razumevanje branega," so še zapisali na Zavodu RS za šolstvo.
