Takih zgodb je največ v poletnih mesecih. V nekaterih primerih študentski servis založi denar, dolg pa od dolžnika terjajo po pravni poti. A to je mogoče le, če delodajalec odda obračun ur. Da bi se študentje izognili sodelovanju s podjetji, ki se poslužujejo neprimernih praks, študentski servisi redno obnavljajo seznam neplačnikov.
V Študentskem servisu Maribor pravijo, da se s tovrstnimi težavami srečujejo približno enkrat na mesec, poleti, ko je študentskega dela več, pa naraste tudi število pritožb.
Ob morebitnem neplačilu posredujejo servisi, a ne vedno
In kako naj študent, ki je oddelal dodeljeno delo prek napotnice, pride do zasluženega denarja? Na Študentskem servisu Maribor odgovarjajo: »Postopek je takšen, da v primeru izstavljenega in neplačanega računa honorar za opravljeno delo založimo mi iz rizičnega sklada, ki je ustanovljen v ta namen, dolg pa izterjamo po pravni poti (izvršilni postopek, v primeru ugovora dolžnika tožba …). Če pa delodajalec obračuna ur sploh ne pošlje, žal ne moremo izstaviti računa in posledično tudi nismo upnik v kakršnemkoli sodnem postopku. Spor med delodajalcem in našim članom poskušamo tudi v tem primeru rešiti, sicer izvensodno, tako da pozovemo delodajalca, naj pošlje obračun opravljenih ur, mu posredujemo pisno pritožbo člana in zagrozimo z inšpekcijskim postopkom in delovnim sodiščem, kamor v primeru neuspeha napotimo člana.«
Vsakega takega delodajalca dodajo na seznam neplačnikov, na katerem objavljajo tudi drugi študentski servisi. Onemogočijo mu tudi naročanje napotnice za delo, in sicer vsi sodelujoči študentski servisi, praktično je onemogočen za zaposlitev dijakov ali študentov.
Dijaki in študentje naj vodijo evidenco opravljenih ur
Dijakom in študentom vedno svetujejo, naj vodijo evidenco opravljenih ur, kar je zakonska obveza tudi za delodajalce zaradi spremembe zakonodaje. Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti je nastal kot reakcija na številne kršitve v zvezi z goljufivim ali nepravilnim beleženjem delovnega časa in zagotavljanjem počitkov, ki jih je zaznal inšpektorat za delo. Vodenje evidenc je obvezno tako za redno zaposlene kot za študente, upokojence, agencijske in pogodbene delavce, v nekaterih primerih tudi samostojne podjetnike.
Na seznamu neplačnikov Študentskega servisa Maribor je trenutno 28 podjetij, zajeto je obdobje zadnjih treh let: »Nekateri stečajni postopki namreč trajajo dlje časa, in dokler postopek ni končan, je dolžnik prisoten na listi neplačnikov.« Iz Podravja so trenutno na njihovem seznamu štirje neplačniki, dva s Ptuja, dva iz okolice.
e-Študentski servis: malo zapletenih primerov
e-Študentski servis letno sodeluje z okoli 80.000 dijaki in študenti, vsaj eno uro študentskega dela opravi približno 100.000 mladih, kar je približno dve tretjini generacije šolajočih se mladih v šolskem letu. Letno opravijo več kot milijon obračunov za različna občasna in začasna študentska dela. Težave zmeraj poskušajo rešiti, zapletenih in težko rešljivih problemov pa je k sreči glede na število sodelujočih precej malo: »Založimo več kot 92 odstotkov zaslužkov. To pomeni, da dijak oziroma študent prejme zaslužek na svoj transakcijski račun takoj, ko servis prejme obračun dela, delodajalec pa plača račun servisu kasneje. Le dva na 10.000 mladih ne prejmeta plačila, vsi obračunani prispevki na študentsko delo pa so v 100 odstotkih obračunani in plačani. Za primerjavo – pri 'najvarnejši obliki dela', redni zaposlitvi, je Furs v letu 2023 terjal za 167 milijonov evrov prispevkov.«
V primeru, ko delodajalec ne pošlje obračunanih ur ali ne plačuje računov za opravljeno delo, njegovega oglasa več ne objavijo, enako kot na Študentskem servisu Maribor, mu blokirajo izdajo napotnic in ga uvrstijo na seznam neplačnikov. »Zaradi tako dosledne izterjave ostane neplačanih računov zelo malo,« so zadovoljni v e-Študentskem servisu. Na svojo spletno stran so dodali še eno možnost, ki naj bi preprečila kršitve, evidentiranje ur študentskega dela: »Nadzor študentskega dela je sicer v primerjavi z drugimi občasnimi oblikami dela izredno velik. Neposredni nadzor imajo inšpektorji, saj lahko od začetka leta 2020 prek centralne evidence študentskega dela dnevno dostopajo do vseh izdanih in realiziranih napotnic.«
Adecco: »Pri nas se ne more zgoditi, da ne bi prejeli plačila«
V študentskem servisu Adecco pravijo, da večinoma sodelujejo z zelo dobro poznanimi podjetji, ki so redni plačniki in ugledni delodajalci. Adecco je del mednarodne skupine s sedežem v Švici in ima zelo strog pravilnik poslovnega partnerstva, ki jasno določa kriterije, pod katerimi partnerji sodelujejo: »Če je potencialni naročnik zabeležen v evidencah kot slab plačnik ali kršitelj delovnopravne zakonodaje, sodelovanje nemudoma zavrnemo.«
Pri njih zagotavljajo, da se študentom sploh ne more zgoditi, da plačila ne bi prejeli: »To pa zato, ker mi plačila študentov založimo vnaprej, še preden nam podjetje povrne stroške dela študenta. Če pa nato ne bi prišlo do plačila delodajalca, bi sprožili postopek izterjave. K sreči pri nas ne beležimo veliko takih primerov, do zdaj smo imeli zgolj dva.«
Spominjajo se le enega primera, ko denar ni bil izterljiv in so študentu sami krili stroške dela. Mladim svetujejo, naj se pri tako široki izbiri študentskih del vedno odločajo za preverjene delodajalce, kar v veliki meri tudi upoštevajo.
Čeprav torej statistično gledano primerov neplačnikov študentskega dela ni prav veliko, je vsak posamezni preveč. Vsakemu študentu zasluženi evro pomeni zelo veliko. Spomnimo se primera, ko so poleti več mesecev plačilo čakala dekleta, zaposlena v enem izmed gostinskih lokalov. K sreči so po pritisku javnosti prejela, kar jim je pripadalo.
