In prav ta pretirana povezanost z delom je začela pobirati svoj davek. Izgorelost ni več redkost – postaja tihi sovražnik, ki se prikrade izza vogala in povsem izčrpa posameznika, ko ga najmanj pričakuje.
Kaj pravzaprav je izgorelost?
Ni skrivnost, da nas delo utrudi, včasih celo izčrpa. A izgorelost je nekaj povsem drugega. To ni navadna utrujenost, ki jo lahko odpravimo s počitkom. Izgorelost je bolezensko stanje – duševna motnja, ki nas napade od znotraj. Medtem ko nas stres in delovni pritiski obkrožajo od zunaj, izgorelost vznikne v naši notranjosti. Njena resnična moč izvira iz neustavljive potrebe po delu, kjer zdrave meje med osebnim življenjem in poklicnimi obveznostmi preprosto ne obstajajo.
Kako jo prepoznati?
Simptomi izgorelosti se kažejo na več ravneh – telesni, čustveni, vedenjski in motivacijski. Posamezniki, ki izgorevajo, doživljajo izgubo motivacije, občutke razočaranja in cinizma. Njihovo delo postaja površno, medtem ko se v osebnem življenju pojavljajo konflikti in kronična utrujenost. Vse več ljudi poroča o nespečnosti, težavah s koncentracijo in občutku, da se vrtijo v začaranem krogu brez izhoda.
Tri stopnje poti v brezno
Izgorevanje ni trenutna eksplozija, temveč dolgotrajni proces, ki se razvija skozi tri stopnje. Prva je izčrpanost, kjer posameznik kljub občutku utrujenosti nadaljuje z delom, kot bi ga gnala nevidna sila. Namesto počitka se zateče v še večji delovni napor, kot bi bil pod urokom deloholizma. Sledi ujetost, ko tesnoba postaja stalna spremljevalka, napadi panike pa niso več redkost. Vse manjša delovna učinkovitost prinaša občutke neuspeha, kar posameznika vodi v obup. In ko dosežemo dno, nas pričaka sindrom adrenalne izgorelosti, ko telo preprosto odpove.
Občutki nemoči, kronična utrujenost in celo telesne bolezni, kot sta srčni napad ali kap, so posledice, s katerimi se izgoreli posamezniki soočajo. Izguba nadzora nad življenjem je tako popolna, da je edini izhod pogosto dolgotrajno zdravljenje.
Delovno mesto – prijatelj ali sovražnik?
Delo lahko prinese izpolnitev in samozavest, vendar je v trenutnem sistemu za mnoge postalo vir trpljenja. Stalne zahteve, nerealna pričakovanja in občutek, da je delo neskončno, ustvarjajo nevarno okolje za razvoj izgorelosti. Težava ni omejena le na poklice, kjer so stiki z ljudmi pogosti, kot so zdravstvo, izobraževanje ali socialno delo. Izgorelost se pojavlja v vseh sektorjih – od pisarn do tovarn, kjerkoli je prisoten stalni pritisk.
Pravica do odklopa: rešilna bilka ali zgolj papirnati ukrep?
Na srečo so nekatere države, vključno s Slovenijo, začele prepoznavati potrebo po uravnoteženju dela in prostega časa. Slovenija je leta 2023 postala ena izmed prvih držav na svetu, ki so uzakonile t. i. pravico do odklopa. Ta zakon delodajalcem nalaga, da svojim zaposlenim omogočijo pravočasen »odklop« od delovnih obveznosti. V praksi to pomeni, da med prostim časom ali med dopustom ni dovoljeno motiti zaposlenih s službenimi e-poštami, klici in drugimi obveznostmi.
Razlogi za uvedbo pravice do odklopa so več kot očitni. V času, ko se delovne zahteve ne ustavijo niti, ko zapustimo pisarno, in ko so digitalni pripomočki postali del našega vsakdana, so meje med delovnim in osebnim življenjem zabrisane bolj kot kadarkoli prej. Nenehna dosegljivost je ključni sprožilec izgorelosti, saj zaposleni nimajo pravega odmika od dela. Pravica do odklopa prinaša nujno potreben počitek, zmanjšuje stres in preprečuje izgorelost, obenem pa povečuje produktivnost ter ugled delodajalcev, ki se zavzemajo za dobro počutje svojih zaposlenih.
Po tem zakonu morajo delodajalci sprejeti konkretne ukrepe, ki zagotavljajo, da njihovi zaposleni po koncu delovnega dne, med vikendi in med dopustom niso obremenjeni s službenimi zadevami. Ukrepi, kot je samodejni izklop službene e-pošte zunaj delovnega časa ali vzpostavitev sistema, ki pošilja nujne zadeve le odgovornim osebam, so že v veljavi pri številnih podjetjih po Evropi. S tem naj bi se zaposlenim zagotovil kakovosten čas za regeneracijo in zmanjšanje tveganja za izgorelost.
Je mogoče preprečiti izgorelost?
Preventiva pred izgorelostjo ni enostavna, saj je ta pogosto posledica dolgotrajnega stresa. A obstajajo koraki, ki jih lahko vsak posameznik naredi, da se zaščiti. Ključno je postaviti meje – tako pri delu kot v zasebnem življenju. Naučiti se je treba reči »ne«, ko zahteve presegajo naše zmožnosti, ter se zavestno izogibati stalni dostopnosti in navezanosti na delovne obveznosti.
Izgorelost ni več le modna beseda ali izgovor za utrujenost. Gre za resno zdravstveno stanje, ki terja pozornost tako posameznikov kot delodajalcev. Rešitev ni vedno enostavna, vendar z ustreznimi preventivnimi ukrepi, razumevanjem težav in sprejetjem pravih odločitev lahko preprečimo, da bi delo postalo naš najhujši sovražnik. Pravica do odklopa je pomemben korak v tem boju, a le, če jo znamo pravilno uveljaviti in izvajati.
