Pravica do odklopa

Izgorelost – ko pritisk dela vodi v psihofizični zlom

Petra Znoj
16. 9. 2024, 19.57
Posodobljeno: 16. 9. 2024, 20.02
Deli članek:

Vsakodnevni tempo, ki ga narekuje sodobno življenje, nas sili v neprestano dirko – ne samo s časom, temveč tudi s samimi sabo. Delo je danes vse prej kot le sredstvo za preživetje; za mnoge je postalo glavna sestavina njihove identitete.

Shutterstock
Posamezniki, ki izgorevajo, doživljajo izgubo motivacije, občutke razočaranja in cinizma.

In prav ta pretirana povezanost z delom je začela pobirati svoj davek. Izgorelost ni več redkost – postaja tihi sovražnik, ki se prikrade izza vogala in povsem izčrpa posameznika, ko ga najmanj pričakuje.

Kaj pravzaprav je izgorelost?

Ni skrivnost, da nas delo utrudi, včasih celo izčrpa. A izgorelost je nekaj povsem drugega. To ni navadna utrujenost, ki jo lahko odpravimo s počitkom. Izgorelost je bolezensko stanje – duševna motnja, ki nas napade od znotraj. Medtem ko nas stres in delovni pritiski obkrožajo od zunaj, izgorelost vznikne v naši notranjosti. Njena resnična moč izvira iz neustavljive potrebe po delu, kjer zdrave meje med osebnim življenjem in poklicnimi obveznostmi preprosto ne obstajajo.

Kako jo prepoznati?

Simptomi izgorelosti se kažejo na več ravneh – telesni, čustveni, vedenjski in motivacijski. Posamezniki, ki izgorevajo, doživljajo izgubo motivacije, občutke razočaranja in cinizma. Njihovo delo postaja površno, medtem ko se v osebnem življenju pojavljajo konflikti in kronična utrujenost. Vse več ljudi poroča o nespečnosti, težavah s koncentracijo in občutku, da se vrtijo v začaranem krogu brez izhoda.

Tri stopnje poti v brezno

Izgorevanje ni trenutna eksplozija, temveč dolgotrajni proces, ki se razvija skozi tri stopnje. Prva je izčrpanost, kjer posameznik kljub občutku utrujenosti nadaljuje z delom, kot bi ga gnala nevidna sila. Namesto počitka se zateče v še večji delovni napor, kot bi bil pod urokom deloholizma. Sledi ujetost, ko tesnoba postaja stalna spremljevalka, napadi panike pa niso več redkost. Vse manjša delovna učinkovitost prinaša občutke neuspeha, kar posameznika vodi v obup. In ko dosežemo dno, nas pričaka sindrom adrenalne izgorelosti, ko telo preprosto odpove.

Občutki nemoči, kronična utrujenost in celo telesne bolezni, kot sta srčni napad ali kap, so posledice, s katerimi se izgoreli posamezniki soočajo. Izguba nadzora nad življenjem je tako popolna, da je edini izhod pogosto dolgotrajno zdravljenje.

profimedia
Izgorelost se pojavlja v vseh sektorjih – od pisarn do tovarn, kjerkoli je prisoten stalni pritisk.

Delovno mesto – prijatelj ali sovražnik?

Delo lahko prinese izpolnitev in samozavest, vendar je v trenutnem sistemu za mnoge postalo vir trpljenja. Stalne zahteve, nerealna pričakovanja in občutek, da je delo neskončno, ustvarjajo nevarno okolje za razvoj izgorelosti. Težava ni omejena le na poklice, kjer so stiki z ljudmi pogosti, kot so zdravstvo, izobraževanje ali socialno delo. Izgorelost se pojavlja v vseh sektorjih – od pisarn do tovarn, kjerkoli je prisoten stalni pritisk.

Pravica do odklopa: rešilna bilka ali zgolj papirnati ukrep?

Na srečo so nekatere države, vključno s Slovenijo, začele prepoznavati potrebo po uravnoteženju dela in prostega časa. Slovenija je leta 2023 postala ena izmed prvih držav na svetu, ki so uzakonile t. i. pravico do odklopa. Ta zakon delodajalcem nalaga, da svojim zaposlenim omogočijo pravočasen »odklop« od delovnih obveznosti. V praksi to pomeni, da med prostim časom ali med dopustom ni dovoljeno motiti zaposlenih s službenimi e-poštami, klici in drugimi obveznostmi.

Razlogi za uvedbo pravice do odklopa so več kot očitni. V času, ko se delovne zahteve ne ustavijo niti, ko zapustimo pisarno, in ko so digitalni pripomočki postali del našega vsakdana, so meje med delovnim in osebnim življenjem zabrisane bolj kot kadarkoli prej. Nenehna dosegljivost je ključni sprožilec izgorelosti, saj zaposleni nimajo pravega odmika od dela. Pravica do odklopa prinaša nujno potreben počitek, zmanjšuje stres in preprečuje izgorelost, obenem pa povečuje produktivnost ter ugled delodajalcev, ki se zavzemajo za dobro počutje svojih zaposlenih.

Po tem zakonu morajo delodajalci sprejeti konkretne ukrepe, ki zagotavljajo, da njihovi zaposleni po koncu delovnega dne, med vikendi in med dopustom niso obremenjeni s službenimi zadevami. Ukrepi, kot je samodejni izklop službene e-pošte zunaj delovnega časa ali vzpostavitev sistema, ki pošilja nujne zadeve le odgovornim osebam, so že v veljavi pri številnih podjetjih po Evropi. S tem naj bi se zaposlenim zagotovil kakovosten čas za regeneracijo in zmanjšanje tveganja za izgorelost.

Je mogoče preprečiti izgorelost?

Preventiva pred izgorelostjo ni enostavna, saj je ta pogosto posledica dolgotrajnega stresa. A obstajajo koraki, ki jih lahko vsak posameznik naredi, da se zaščiti. Ključno je postaviti meje – tako pri delu kot v zasebnem življenju. Naučiti se je treba reči »ne«, ko zahteve presegajo naše zmožnosti, ter se zavestno izogibati stalni dostopnosti in navezanosti na delovne obveznosti.

Izgorelost ni več le modna beseda ali izgovor za utrujenost. Gre za resno zdravstveno stanje, ki terja pozornost tako posameznikov kot delodajalcev. Rešitev ni vedno enostavna, vendar z ustreznimi preventivnimi ukrepi, razumevanjem težav in sprejetjem pravih odločitev lahko preprečimo, da bi delo postalo naš najhujši sovražnik. Pravica do odklopa je pomemben korak v tem boju, a le, če jo znamo pravilno uveljaviti in izvajati.

Estrada

avto
Dražba

Foto: Zdaj imate priložnost, da kupite avto, ki ga je Elvis Presley vozil le nekaj ur pred smrtjo

sally-field
Ameriška igralka

Foto: Sally Field pred 78. rojstnim dnevom pozvala, koga naj volijo Američani

Ajda mlaka, oštirka, kralj svoje kuhinje
Kralj svoje kuhinje

Ajda Mlakar na obisku v Oštirki: Očka najrajši je fižolovo solato!

Camilla
Kaj se dogaja?

Britanska kraljica Camilla zbolela, počiva pod nadzorom zdravnikov

Lepa Brena
Priljubljena pevka

Lepa Brena razkrila tri skrivnosti uspešnega zakona in njeno edino neizpolnjeno željo

ana klasnja
Revija Jana

Ana Klašnja o temni plati baleta: 'Po eni strani sem skoraj invalid'

Zanimivosti

lignosat
Les - material prihodnosti?

Leseni satelit poletel v vesolje

spizza, najpicerija
Brezglutensko

Kaj pa, če pice in drugih dobrot iz testa ne smemo?

reporter, nova-izdaja, november
oglas
Oglasno sporočilo

Janša si je sodbo napisal sam: zelo verjetno je, da bo do volitev obsojen na zaporno kazen v zadevi Trenta

špizza, spizza, anja-suton
Pogovor

Pica, pripravljena z ljubeznijo, je hrana za dušo

domancic1 - foto mjp
Ni bil še čas za njegov odhod!

Tanja Domančić o življenju z Zdenkom, svetovno znanim bioterapevtom

družbena-omrežja-otroci
Škodljivo za mlade možgane

Norvežani in Danci so mnenja, da je treba zvišati starostno mejo za uporabo družbenih omrežij