"Glede na porast odlogov lahko sklepamo, da otroci še niso pripravljeni na vstop v šolo. Razlike v zrelosti otrok so sicer pri tej starosti zelo velike. Kljub temu pa menim, da bi bilo veliko bolj smiselno, da otroke vključimo v šolo leto dni kasneje, torej pri sedmih letih," je poudarila pedagoginja Ingrid Marovič iz svetovalne službe OŠ Mladika. Po njenih besedah imajo otroci velike težave s preskokom iz vrtca v šolo, saj je treba v zelo kratkem času osvojiti šolska pravila. "Prvošolci so kar naenkrat bombardirani z množico pravil, ki jih morajo upoštevati. In to je lahko za marsikaterega otroka preveč obremenjujoče." "Ob tem seveda ne moremo mimo permisivne vzgoje, zaradi katere veliko otrok že od doma ni navajenih upoštevati pravil in drugih ljudi okoli sebe, kar se odraža pri njihovem vedenju. Zavedati se moramo, da ko pridejo otroci v šolo, so njihove osebnosti že izoblikovane," je povedala Ingrid Marovič.
Ko se že v prvem razredu rodi odpor do šole …
Med drugim je poudarila, da delovni zvezki ne sodijo v prvi razred. Učiteljice bi morale biti po njenih besedah dovolj usposobljene, da delo organizirajo drugače. Črk bi se lahko otroci naučili tudi tako, da jih na primer rišejo s kredami na igrišču ali pa v pesek, blato … Pri prvošolcih vse pogosteje opažajo velike težave s pozornostjo, predvsem veliko težje sedijo pri miru. Letos se je učiteljicam prvega razreda po 30 letih poučevanja zgodilo, da so učenci kazali celo odpor do šolskega dela.
Učni načrt za šestletnike prezahteven
Na Osnovni šoli Olge Meglič opažajo, da v prvem razredu veliko otrok ni dovolj zrelih. Prav tako je vedno več težav na področju govora, slabša je tudi grafomotorika. Po besedah ravnateljice Helene Ocvirk na to vpliva premalo igre zunaj, razvijanje fine in grobe motorike, slabši govorni modeli … "Glede na program oz. učni načrt bi bilo bolj smiselno vpisati otroke v prvi razred pri sedmih letih, saj je program prezahteven in tempo prehiter. Otroci so namreč v vrtcu (še pred dvema mesecema ali še manj) še spali, v šolskem prostoru pa je težko pouk prilagoditi vsakemu posamezniku. Devetletka ni več takšna, kot je bila sprva zasnovana. Vezani smo na ocenjevanje, zmanjka nam časa za prosto igro, počitek, neusmerjene dejavnosti, ustvarjanje," je poudarila Helena Ocvirk, ki je mnenja, da bi morali delo v prvem razredu spet približati nekdanji mali šoli. Delo v prvem razredu na njihovi šoli organizirajo tako, da kombinirajo različne metode poučevanja. Učenci imajo v prvem razredu delovne zvezke pri treh predmetih.
Ministrstvo vztraja pri devetletki
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ne razmišljajo o ponovni uvedbi osemletke, prav tako takšnih pobud ne vsebuje predstavljeni predlog Programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033. Koncept devetletke je po njihovem prepričanju zasnovan na strokovnih izhodiščih, na osnovi rezultatov posameznih projektov. "Prvi razred je zasnovan na način, da omogoča lažji prehod iz predšolskega okolja v osnovnošolsko. Zato je predvidena tudi vključitev druge strokovne delavke v prvi razred, v izvedbenem smislu pa interdisciplinarni pristop k delu, ki vključuje tudi igro in mehko, vendar strukturirano spremljanje in vrednotenje napredka učenca." Razvojna zrelost otrok za vstop v prvi razred je sicer po mnenju nekaterih šolskih strokovnjakov zelo individualna in lahko variira med otroki. Večina pri šestih letih doseže raven zrelosti, ki je potrebna za uspešen začetek šolanja.
