Kriminalisti celjske policijske uprave so pri preiskavi sumov več kaznivih dejanj pri popoplavni obnovi pod drobnogled vzeli tudi posle z gorivom, ki ga je prizadetim občinam plačala država.
Kot smo neuradno izvedeli, naj bi kriminalisti preverjali informacije, da je v eni od koroških občin pri razpolaganju s tem gorivom prišlo do večjih nepravilnosti. Občina je namreč gorivo, ki ga je kupila, zanj pa dobila državni denar za povračilo intervencijskih stroškov, dala podjetjem in drugim zunanjim izvajalcem, ki so delali na popoplavni obnovi. Ti so nato ta dela zaračunali občini – in to skupaj s porabljenim gorivom. To pomeni, da je bilo isto gorivo iz javnih virov plačano dvakrat. Za katero občino in kakšne količine goriva je šlo, uradno ni mogoče izvedeti.
Že včeraj pa smo razkrili, da kriminalisti celjske policijske uprave vodijo dva predkazenska postopka zaradi sumov več kaznivih dejanj pri obnovi in sanaciji v občinah, ki so jih najbolj prizadele lanske katastrofalne uprave. Kriminalisti preiskujejo tudi gradbene dnevnike, saj so pridobili informacije, da naj bi v posameznih občinah plačevali dela, ki so bila dejansko opravljena v precej manjšem obsegu, kot je bilo navedeno na računih.
Ena od občin, ki jo preiskujejo, je Mežica. Njen župan Mark Maze nam je potrdil, da »je občina prejela poziv Policijske uprave Celje, da poda pojasnila glede izvajanja sanacijskih del po poplavah«. »V povezavi s tem je občina na policijo posredovala obsežno dokumentacijo in vsa potrebna podrobna pojasnila,« je pojasnil Maze. »Mene osebno ali občino glede popoplavne obnove niso obiskali kriminalisti. Osebno nisem seznanjen s kakršnimkoli predkazenskim postopkom zoper mene ali občino,« je dodal.
Od države želeli sedem milijonov evrov za nakupe zemljišč
Da »policije pri nas ni bilo«, nam je včeraj zatrdil tudi Matic Tasič, župan občine Prevalje, pri kateri je po javno dostopnih podatkih prihajalo do daleč največ zapletov pri uveljavljanju interventnih stroškov. Prevaljska občina je tako edina, ki je na upravo za zaščito in reševanje vložila kar tri delne zahtevke za povračilo stroškov intervencij ob poplavah. Vse ostale so namreč na upravo poslale le po enega. »Z naše občine smo v zvezi s poplavami pošiljali zahtevke za stroške, ki obstajajo in so zlahka dokazljivi. Za vse obstaja dokumentacija. Zadaj je računovodstvo in kontrolni mehanizmi. Ni možnosti, da bi kdo z občine pošiljal naokrog nekaj, kar ne bi bilo v skladu z pravili,« nam je dejal Tasič.
Toda po naših informacijah je občina Prevalje takoj po poplavah od države želela, naj ji v okviru interventnih stroškov nakaže denar za nakupe nadomestnih zemljišč za poplavljence. Šlo naj bi za približno sedem milijonov evrov, pri čemer naj bi občina zahtevek poslala brez praktično kakršne koli pripadajoče dokumentacije. Zajemal naj bi le pisma o nameri za odkup posameznih zemljišč, ne pa tudi prodajnih predpogodb ali cen. »Že avgusta, takoj po poplavah, smo začeli s kupovanjem zemljišč za nadomestne gradnje. Dobili smo jih zelo poceni, v povprečju okoli 42 evrov na kvadratni meter. Konec tega meseca bodo prva zemljišča pripravljena na gradnjo,« je pojasnil Tasič. Kot je pojasnil, je občina za ta zemljišča plačala okoli milijon evrov. Od koga so jih kupovali in kje, včeraj ni znal natančno povedati.
Najprej plačala občina, potem pa še lokalna komunala
Prav tako se je v občini Prevalje zgodilo, da je tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo, ki ga vodi Andrej Stermec, sicer podžupan Prevalj, dvakrat prejelo plačila za ista dela. Prvič od občine, drugič pa od lokalnega javnega komunalnega podjetja Log, ki ga vodi Marjetica Tasič Bukovec, sicer sestra Matica Tasiča.
Tako je občina sredi septembra, mesec dni po poplavah, gasilskemu društvu plačala dva računa, prvega v višini 57.600 evrov in drugega v višini 70.010 evrov. Oktobra, nekaj tednov pozneje, mu je občina nakazala še 7500 evrov. Iste tri zneske je gasilsko društvo konec novembra na svoj račun prejelo od javnega komunalnega podjetja.
Za to po besedah župana Tasiča obstaja povsem logična razlaga. »Na upravi za zaščito in reševanje so nas takrat obvestili, da je bilo delo gasilskih društev opravljeno na prostovoljni osnovi. Zato ga občina ne bi mogla uveljavljati kot upravičen strošek. Računi so bili nato stornirani, gasilsko društvo pa je denar seveda vrnilo. Nakazila so bila potem izvedena prek komunalnega podjetja,« je povedal Tasič.
Toda tudi komunalno podjetje od države ni uveljavljalo povračila sredstev. Zakaj je temu tako, Tasič včeraj ni znal pojasniti. Še manj je o zapletu vedel predsednik gasilskega društva Stermec. »Ne vem na pamet, kaj se je dogajalo s temi računi. Tega je veliko. Spomnim se, da se je nekaj vračalo občini,« je dejal. V enem od računov, ki ga je gasilsko društvo 8. avgusta izdalo občini, je pri vrsti blaga oziroma storitve navedeno: »Zaračunavamo vam intervencijska dela posredovalci Poplave avgust23.« Na dokumentu je podpisan Gvido Lužnik, poveljnik civilne zaščite Prevalje. Občina mu je dva tedna pozneje, 22. avgusta, izdala naročilnico.
Šef prostovoljnih gasilcev se ne spomni več deset tisoč evrov visokih računov
Komunalno podjetje je medtem iste račune plačalo prek dveh evidenčnih naročil. Pri prvem je kot predmet posla navedeno »naročilo nujnih del po poplavah, del ura stroja/traktorja 40 evrov po ponudbi 17/2023«. Pri drugem pa»naročilo nujnih del na odvozu naplavin in čiščenju po poplavah, cisterna 1 ura - 75 evrov, vozilo s priklopnikom 1 ura - 19,426 evrov po ponudbi 18/2023«. Komunala je sicer v obdobju od septembra do decembra lani, torej v istem času, ko je plačevala račune gasilskemu društvu, od prevaljske občine prejela več kot milijon evrov. Očitno je šlo za plačilo stroškov sanacije posledic poplav.
Šef prostovoljnih gasilcev na Prevaljah Andrej Stermec je konec avgusta, dva tedna pred prvimi občinskimi nakazili, opozarjal na to, da nimajo več dovolj opreme za intervencije in tudi denarja za nakup ne. »Čisto enostavno je to nabaviti, naročiti, a nimamo finančne slike take, da bi nam to omogočala, da bi lahko sami kakor koli zalagali. Vsi govorijo, da bodo to povrnili, ampak navodil ni dobila ne občina ne mi,« je takrat dejal Stermec. Toda danes je jasno, da se je finančni položaj društva med poplavami precej izboljšal. Prihodki na »trgu« so se namreč zvišali s 72 na 342 tisoč evrov, med njimi pa so očitno tudi stroški intervencij med avgustovskimi poplavami, ki so jih zaračunali javnemu komunalnemu podjetju.
